SE: Finančni direktorji v Deloittovi raziskavi poročajo o rekordnih stopnjah tveganja

Poročajo o rekordnih stopnjah tveganja, povezanih z geopolitično nestabilnostjo, motnjami v dobavah in inflacijo. Potem ko se je gospodarsko razpoloženje finančnih direktorjev po omilitvi protikoronskih ukrepov že izboljšalo, je letošnja raziskava pokazala, da na gospodarsko razpoloženje vpliva predvsem ruska invazija na Ukrajino. Direktorji v Deloittovi raziskavi finančnih direktorjev iz srednje Evrope pričakujejo nižjo gospodarsko rast in dvig brezposelnosti. Povprečno rast bruto domačega proizvoda (BDP) v srednji Evropi za letos so ocenili na 0,33 odstotka, potem ko so za lansko leto napovedovali 2,3-odstotno, za leto 2021 pa 0,25-odstotno. Slovenski finančni direktorji so sicer glede rasti BDP med bolj optimističnimi v Evropi. Letos nizko do srednje visoko rast pričakuje 73 odstotkov anketiranih, je rezultate v današnji predstavitvi povzel Gašper Smolič iz oddelka finančnega svetovanja pri Deloittu. Na drugi strani večina anketiranih slovenskih finančnih direktorjev pričakuje dvig brezposelnosti ter povečanje indeksa cen življenjskih potrebščin. V regiji je število finančnih direktorjev, ki pričakujejo povišano raven brezposelnosti z lanskih 33 odstotkov zraslo na 68 odstotkov. Finančni direktorji v srednji Evropi za letos pričakujejo tudi znatno višje stroške poslovanja v vseh kategorijah. 93 odstotkov vprašanih napoveduje, da se bodo povečali stroški dela, potem ko jih je za leto 2022 višje stroške napovedovalo 95 odstotkov. V anketi so ocenili, da bodo zmanjšano domače povpraševanje (45 odstotkov), geopolitična tveganja (45 odstotkov) in pomanjkanje kvalificirane delovne sile (42 odstotkov) glavni izzivi, s katerimi se bodo v tem letu soočala podjetja v regiji. Med slovenskimi finančnimi direktorji so pri Deloittu zabeležili nekoliko višjo stopnjo percepcije negotovosti poslovnega okolja v primerjavi s finančnimi direktorji območja z evrom. V Sloveniji je takšnih 77 odstotkov. Direktorji so postali tudi bolj pesimistični glede finančnega poslovanja svojih podjetij v tem letu, pri čemer so slovenski med bolj pesimističnimi. Ob naraščajočih obrestnih merah in nižjih operativnih maržah vprašani napovedujejo nižje kapitalske izdatke kot v letu 2022. Razmere v 2023 ne bodo ugodne za prevzemanje večjih finančnih tveganj. Kljub temu pa anketiranci pričakujejo nekaj izboljšanja pred koncem leta, saj naj bi se inflacija v njihovih državah takrat znižala, še kaže anketa. Deloitte je raziskavo med finančnimi direktorji iz srednje Evrope, ki delajo v javnih in zasebnih podjetjih ter delujejo v različnih panogah, opravil med oktobrom in decembrom lani. Zbrali in analizirali so mnenja 620 ljudi iz 15 držav.