IMF: Slovenija bo do 2029 po razvitosti glede na kupno moč prehitela Italijo

Že zdaj je medtem po tem kazalniku pred Grčijo, Portugalsko in Španijo. IMF Sloveniji po letošnji dvoodstotni realni rasti BDP za leto 2025 napoveduje 2,5-odstotno krepitev gospodarske dejavnosti, nato pa za naslednja leta okoli 2,7-odstotno gospodarsko rast. Takšna gospodarska dinamika, čeprav nižja kot v letih pred izbruhom pandemije covida-19 in ob pokoronskem okrevanju v 2021, bo po napovedih sklada precej prehitevala tisto v članicah EU na zahodu in jugu Evrope, s čimer bo Slovenija postopno zapirala razvojno vrzel do bolj razvitih evropskih držav. Medtem ko naj bi se letos slovenski BDP na prebivalca, izražen v standardih kupne moči oz. t. i. prilagojenih mednarodnih dolarjih, ustavil pri vrednosti 53.290, naj bi v 2029, če se bodo napovedi IMF uresničile, dosegel 66.680. To bi bilo več od pričakovane vrednosti tega kazalnika za Italijo, ki naj bi se s 56.910 standardov kupne moči letos dvignila na 64.830 v 2029. Pri tem velja sicer omeniti, da so razvojne razlike znotraj Italije velike in da njen severni del v pomembnem delu velja za eno bolj razvitih območij v Evropi, medtem ko predvsem jug države vztraja v stanju slabe razvitosti. Slovenija naj bi se po BDP na prebivalca po kupni moči do 2029 precej približala tudi Franciji in Združenemu kraljestvu. V Franciji naj bi se ta kazalnik s 60.340 t. i. mednarodnih dolarjev v tem letu do 2029 povzpel na 70.150 v 2029. V Združenem kraljestvu pa naj bi narasel z 58.880 na 68.700 mednarodnih dolarjev. Že pred časom pa je Slovenija po tem kriteriju prehitela Grčijo, Portugalsko in Španijo, ta razlika pa se bo ohranjala oz. celo nekoliko povečala. Še vedno pa bo zaostanek Slovenije precejšen za Avstrijo, Nemčijo in večino drugih članic EU v severozahodni in severni Evropi, kjer je omenjeni kazalnik blizu ali nad 80.000. Pospešeno naj bi razvojni zaostanek za nekaterimi zahodno in južnoevropskimi članicami EU zapirala tudi Poljska, kjer naj bi se BDP na prebivalca po standardih kupne moči z vrednosti 49.060 v 2024 do leta 2029 dvignil na 63.450 dolarjev. Krepko rast naj bi beležila Litva, s 50.600 na 64.790, pa tudi Češka, s 50.470 na 62.600. Kljub rasti naj bi medtem nižje vrednosti kazalnika ohranile Madžarska, Slovaška in presenetljivo tudi baltska tigra Latvija in Estonija. V Estoniji, ki se velikokrat omenja kot vzorčen primer razvoja nekdanjih socialističnih držav, naj bi se BDP na prebivalca po standardih kupne moči do 2029 glede na letos npr. dvignil s 45.120 na 55.110. Hitro pa zahodne države dohiteva Romunija, ki z nizkega izhodišča ob prehodu v kapitalizem v letih po vstopu v EU z letom 2007 dinamično raste. Do 2029 naj bi njen BDP na prebivalca v standardih kupne moči dosegel že 58.610. V sosednji Bolgariji s podobnimi izhodišči naj bi za primerjavo znašal le 46.600. V južni slovenski sosedi Hrvaški, ki je v EU vstopila kot zadnja leta 2013, bo medtem BDP na prebivalca po kupni moči letos po napovedih IMF dosegel 45.700, v 2029 pa 57.650. Vir: Sta Foto: Arhiv Instore