FAO: Meso, jajca in mlečni izdelki so bistveni viri hranil

Ob tem poziva živinorejski sektor, naj kljub temu zmanjša svoj vpliv na okolje. FAO poziva države in vlade po vsem svetu, naj "spodbujajo prednosti živil, pridobljenih iz kopenskih živali", ki zagotavljajo hranila, "ki jih je težko dobiti zgolj z rastlinsko prehrano". Ob tem dodaja, da morajo upoštevati okoljske in druge izzive, povezane z živinorejo. Če hrano živalskega izvora uživamo uravnoteženo, lahko prispevamo k doseganju prehranskih ciljev Svetovne zdravstvene skupščine in ciljev trajnostnega razvoja (SDG). Hkrati pa mora živinorejski sektor "prispevati k reševanju vrste izzivov", sta v predgovoru k poročilu zapisala namestnica generalnega direktorja FAO Maria Helena Semedo in glavni ekonomist FAO **Maximo Torero Cullen**. Med izzivi so našteli predvsem okoljska vprašanja, kot so krčenje gozdov, spremembe rabe tal, emisije toplogrednih plinov, netrajnostna raba vode in tal, onesnaževanje, konkurenca med hrano in krmo, pa tudi zdravje živali, prenašanje bolezni in vprašanja socialne neenakosti. Poročilo sicer navaja, da meso, jajca in mlečni izdelki zagotavljajo vrsto pomembnih makrohranil, kot so beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati, ter mikrohranil, ki jih je težko pridobiti iz rastlinskih živil v zadostni kakovosti in količini. Visokokakovostne beljakovine, številne esencialne maščobne kisline, železo, kalcij, cink, selen, vitamin B12, holin in bioaktivne spojine izvirajo iz hrane živalskega izvora in imajo pomembne zdravstvene in razvojne funkcije. FAO opozarja, da so tovrstna hranila pomembna predvsem v ključnih življenjskih obdobjih, denimo med nosečnostjo in dojenjem, v otroštvu, adolescenci in starosti. Na svetu več kot polovica predšolskih otrok (372 milijonov) in 1,2 milijarde žensk v rodni dobi trpi zaradi pomanjkanja vsaj enega od treh mikrohranil: železa, vitamina A ali cinka. Tri četrtine teh otrok živi v južni in vzhodni Aziji, Pacifiku in podsaharski Afriki, navaja poročilo. Poročilo FAO temelji na več kot 500 znanstvenih člankih in približno 250 strateških dokumentih, organizacija pa ga je opisala kot "doslej najobsežnejšo" analizo koristi in tveganj, ki jih povzročajo živalski proizvodi.