Evropa: Zaživel je evropski enotni patentni sistem

Za zdaj le Hrvaška, Poljska in Španija niso izrazile namere za sodelovanje v sistemu, ki naj bi olajšal in okrepil zaščito intelektualne lastnine. Enotni patent bo po navedbah pristojnih zagotovil enostavno in zanesljivo patentno varstvo v Evropi z enotnim postopkom registracije patentov pri Evropskem patentnem uradu ter centraliziranimi sodnimi postopki. Novi sistem med drugim predvideva vzpostavitev skupnega sodišča za reševanje sporov v zvezi z evropskimi patenti in evropskimi patenti z enotnim učinkom, lokalne oddelke tega sodišča ter center za arbitražo in mediacije. Sodišče bo imelo sedež v Parizu, center za arbitražo in mediacijo pa v Ljubljani in Lizboni. Z novim sistemom se bodo po napovedih bistveno zmanjšali stroški patentnega varstva v korist podjetij, saj bodo odpadla plačila pristojbin več različnim nacionalnim organom. Sistem naj bi z enotno pravno obravnavo prispeval tudi k okrepitvi raziskav in inovacij v EU, ki so pomembne za evropski zeleni in digitalni prehod ter za okrepitev odpornosti. Sporazum o enotnem sodišču je začel začasno veljati že januarja lani, po februarski ratifikaciji v Nemčiji pa se je z današnjim dnem lahko začel v celoti uporabljati. Sprva v enotnem sistemu sodeluje 17 članic, med njimi tudi Slovenija, pozneje pa se bodo bodo lahko pridružile še druge. Skupaj je k okrepljenemu sodelovanju na tem področju pristopilo 24 članic, za to se še niso odločile Poljska, Hrvaška in Španija. "Začetek delovanja enotnega patentnega sistema pomeni začetek novega obdobja za intelektualno lastnino," so ob današnji prelomnici zapisali na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Dodali so, da gre za najpomembnejšo reformo v zgodovini evropskega patentnega sistema od njegove ustanovitve leta 1973. Prijavitelji evropskih patentnih prijav so po navedbah ministrstva že pokazali veliko zanimanje. Odkar je Evropski patentni urad 1. januarja začel izvajati prehodne ukrepe za spodbujanje zgodnjega uvajanja novega sistema, je bilo tako vloženih več kot 6800 zahtevkov za enotni učinek in/ali odlog podelitve patenta. "Novi sistem bo koristil evropskemu gospodarstvu, saj bo vzpostavil enoten tehnološki trg, ki bo olajšal transakcije v veliki gospodarski regiji," je prepričan državni sekretar na ministrstvu **Dejan Židan**. Spomnil je, da je danes na dnevnem redu seje odbora DZ za gospodarstvo tudi predlog novele zakona o industrijski lastnini, s katero želi vlada nekatere obstoječe postopke poenostaviti in poceniti ter slovensko ureditev še dodatno uskladiti z evropsko in mednarodno. Direktorica Urada za intelektualno lastnino **Karin Žvokelj** pa je dejala, da za razvoj inovativnosti in kreativnosti, ki sodita med glavne dejavnike gospodarskega razvoja, nujno potrebujemo dobro delujoč in uravnotežen sistem varstva intelektualne lastnine. K temu bo po njenem prepričanju pomembno prispeval novi evropski patent z enotnim učinkom, še posebej pa je nova ureditev pomembna za manjše subjekte. Evropska komisija je sicer aprila predstavila tudi predlog novih pravil na področju patentov, s katerimi želi poenostaviti postopke v zvezi z njimi. Nova pravila bodo, ko bodo sprejeta, dopolnjevala evropski enotni patentni sistem.