Evropa: Lagarde pravi, da je gospodarstvo bolj odporno od pričakovanj

Obenem pa je jasno dejala, da svet ECB "še ni opravil" z zviševanjem obrestnih mer, in nakazala, da napovedani marčni dvig ne bo zadnji. Svet ECB, ki je osrednje obrestne mere v evrskem območju v petem zaporednem zvišanju dvignil za 0,5 odstotne točke, je ob pričakovanju, da bo obrestne mere v prihodnje še zviševal, v izjavi za javnost navedel, da jih namerava zaradi osnovnih inflacijskih pritiskov marca dvigniti še za 0,5 odstotne točke, "zatem pa bo presodil o nadaljnjem poteku denarne politike". Predsednica ECB **Christine Lagarde** je na novinarski konferenci po seji jasno povedala, da osrednji organ evrske denarne politike z zviševanjem obrestnih mer "še ni opravil", saj ima na poti zaostrovanja denarne politike "za opraviti še kar nekaj poti". Zagotovila je, da bo svet ostal na poti "precejšnjega zviševanja obrestnih mer z enakomernim tempom", kakor je navedel po decembrski seji. Po njenih besedah o odločnosti ECB, da inflacijo vrne v okvire srednjeročnega inflacijskega cilja, ki je pri dveh odstotkih, "ne bi smeli dvomiti". Na vprašanje, ali bi marčni dvig obrestne mere lahko bil zadnji, je odgovorila "ne, ne, ne". Obenem pa je v svojih odgovorih po poročanju tujih tiskovnih agencij nakazala, da vendarle popolnega soglasja glede nadaljnjih ukrepov denarne politike ni, je pa "strinjanje široko". Je pa Francozinja na čelu ECB podala nekaj bolj optimističnih ocen glede trenutnega stanja evrskega gospodarstva. Spomnila je sicer, da se je gospodarska dejavnost v zadnjem lanskem trimesečju močno umirila, a je bila upočasnitev manjša od pričakovanj analitikov centralne banke. Gospodarska dejavnost naj bi zaradi vztrajanja geopolitičnih napetosti, še vedno visoke inflacije in občutno zaostrenih pogojev financiranja zaradi višjih obrestnih mer, ki da so "nujni in učinkoviti", na kratek rok ostala šibka. Vseeno pa je Lagarde ugotovila, da se je gospodarstvo evrskega območja "izkazalo kot bolj odporno od pričakovanj in naj bi v prihajajočih četrtletjih okrevalo". Med drugim je omenila, da se ozka grla v dobavnih verigah počasi sproščajo, oskrba s plinom je postala bolj predvidljiva, zaupanje pa se krepi. Rastoče plače medtem po njenih besedah pozitivno vplivajo na povpraševanje. Obenem v ECB ocenjujejo, da so tveganja za gospodarsko dejavnost trenutno bolj uravnotežena, kar z drugimi besedami pomeni, da je nevarnost za njeno krčenje manjša. Glede inflacije, ki se je začela umirjati, je Lagarde povedala, da se umirjajo predvsem cene energije, in da bodo pritiski s tega naslova precej manjši od decembrskih pričakovanj. Rast cen hrane se medtem po drugi strani še krepi. Ker pa so inflacijski pritiski tudi prek pritiskov na rast plač pljusknili tudi na druga področja, je osnovna inflacija še vedno na "zgodovinsko visokih ravneh". Po navedbah predsednice ECB v območju z evrom tako še ne prihaja do dezinflacijskih gibanj, ki jih opažajo v ZDA. So pa tveganja za inflacijo podobno kot pri gospodarski dejavnosti vsaj na kratek rok bolj uravnotežena, kar pomeni, da je nadaljnja krepitev inflacije manj verjetna. Lagarde je komentirala tudi ukrepe za zaščito podjetij in prebivalstva zaradi visokih cen energije. Ponovila je, da morajo biti ukrepi ciljani in začasni ter vsebovati spodbude za varčevanje z energijo, obenem pa je poudarila, da bi bilo treba začeti ukrepe ob popuščanju energetske draginje "takoj in usklajeno" umikati oziroma jih prilagoditi popuščanju energetske draginje. V nasprotnem primeru bi lahko vztrajanje teh ukrepov, še posebej če so napačno zastavljeni, okrepilo srednjeročne inflacijske pritiske, kar bi terjalo močnejši odziv denarne politike, je opozorila.