EU: Trgovinski mehanizem za zaščito suverenosti dokončno potrjen

Kot možne protiukrepe v primeru ustrahovanja, ki bi ga izvajale tretje države, uredba predvideva omejitve trgovine, naložb in dostopa do javnih naročil v EU. Uredba, ki jo je Evropski parlament potrdil v začetku meseca, bo EU omogočila, da se v skladu z mednarodnim pravom in v skrajni sili odzove, če so unija kot celota ali posamezne članice žrtve gospodarskega izsiljevanja tretje države, ki želi vplivati na njeno politiko ali stališče. Instrument za odvračanje od prisilnih ukrepov je označen tudi kot mehanizem za zaščito suverenosti EU in članic v geopolitičnih razmerah, kjer velike globalne sile, pogosto se v tem kontekstu omenja predvsem Kitajsko, trgovino in naložbe vse pogosteje uporabljajo kot orožje. Uredba navaja, da do gospodarske prisile pride, ko skuša tretja država z uporabo ali grožnjo uporabe trgovinskih ali naložbenih ukrepov EU ali njeno članico prisiliti k določenemu ravnanju. Za takšno ravnanje niso predvideni posebni postopki znotraj Svetovne trgovinske organizacije. Evropska komisija bo imela v skladu z novimi pravili na voljo štiri mesece, da morebitno prisilo razišče, Svet EU, ki združuje predstavnike članic, pa bo imel na podlagi ugotovitev osem do deset tednov časa, da s kvalificirano večino odloči, ali je do prisile zares prišlo. Glavni cilj odziva EU bo tretjo državo skozi dialog prepričati, naj s prisilo prenehajo. Če pa prizadevanja ne bodo uspešna, bo imela EU oz. v njenem imenu Evropska komisija po novem na voljo vrsto protiukrepov. Na seznamu bodo npr. omejitve trgovine z blagom in storitvami, izvrševanja pravic intelektualne lastnine in neposrednih tujih naložb. Omejiti bo mogoče tudi dostop do javnih naročil v EU in do kapitalskega trga ter odobritve izdelkov in pridelkov, za katere veljajo kemijska in sanitarna pravila. Tujo državo, ki bo izvajala prisilo, bo mogoče tudi izključiti iz raziskovalnih programov, ki jih financira unija. EU bo lahko v skladu z novimi pravili zahtevala tudi povračilo za škodo, ki jo je povzročila tretja država, komisija pa lahko uvede ukrepe za izvajanje teh povračil. Z današnjo potrditvijo v Svetu EU je zaključen zakonodajni postopek, ki se je začel decembra 2021, ko je Evropska komisija nov mehanizem predlagala. Takrat so v Bruslju kot primer takšnega ustrahovanja navedli kitajske gospodarske sankcije proti Litvi zaradi odprtja tajvanskega diplomatskega predstavništva v Vilni. Uredba bo predvidoma začela veljati še letos. *Vir: Sta* *Foto: Arhiv Instore*