EU: Ponaredki ogrožajo zdravje, varnost in okolje

Kar 80 % Evropejcev meni, da za ponarejenimi izdelki stojijo kriminalne združbe ter da se s kupovanjem ponaredkov uničujejo podjetja in delovna mesta. 83 % vprašanih tudi meni, da kupovanje podpira neetično vedenje, dve tretjini pa ga vidita kot grožnjo varnosti in zdravju ter okolju. Kar zadeva piratstvo, se 82 % Evropejcev strinja, da pridobivanje digitalnih vsebin iz nezakonitih virov prinaša izpostavljenost škodljivim praksam (prevaram ali neprimernim vsebinam za mladoletnike). Kljub tem pozitivnim rezultatom je iz študije razvidno tudi, da se enemu od treh Evropejcev (31 %) še vedno zdi sprejemljivo kupiti ponarejeno blago, če je cena za izvirni izdelek previsoka, pa se ta delež poveča na polovico (50 %) pri mlajših potrošnikih, starih od 15 do 24 let. Če preidemo od prepričanj k dejanjem, 13 % Evropejcev priznava, da so v zadnjih dvanajstih mesecih namerno kupili ponaredke. Ta številka se pri osebah, starih od 15 do 24 let, poveča na 26 %, kar je dvakrat več od povprečja EU, medtem ko v starostni skupini 55–64 let pade na 6 %, pri osebah, starih 65 let in več, pa je ta delež manj kot 5 %. Na ravni držav se delež potrošnikov, ki so namerno kupili ponaredke, giblje med 24 % v Bolgariji in 8 % na Finskem. Poleg Bolgarije je namerno kupovanje ponaredkov nad povprečjem EU v Španiji (20 %), na Irskem (19 %), v Luksemburgu (19 %) in Romuniji (18 %). Nižja cena izvirnih izdelkov ostaja najpogosteje omenjeni razlog (43 %) za prenehanje kupovanja ponaredkov. Tveganje slabih izkušenj (slaba kakovost izdelkov za 27 % ljudi, varnostno tveganje za 25 % in kazen za 21 %) je prav tako eden ključnih dejavnikov, da potrošnik ne bi več kupil ponarejenih izdelkov. **Negotovost med potrošniki** Povečuje se tudi negotovost glede pristnosti izdelkov. Skoraj štirje od desetih Evropejcev (39 %) so se vprašali, ali so kupili ponaredek, medtem ko je enako navedla polovica mladih (52 %). Precejšnje so tudi razlike med državami članicami: medtem ko približno četrtina potrošnikov na Danskem in Nizozemskem (26 %) ni prepričana, ali je bilo kupljeno blago izvirnik ali ne, se je ta delež v Romuniji povečal na 72 %. Evropejci so negotovi tudi glede zakonitosti virov, ki jih uporabljajo za spletne vsebine, pri čemer se jih 41 % sprašuje, ali je bil vir, do katerega so dostopali, zakonit ali ne. Izvršni direktor urada EUIPO **Christian Archambeau** je dejal: „V okviru naših dejavnosti ozaveščanja in obveščanja lahko z razumevanjem dojemanja državljanov lažje vzpostavimo smiselne pogovore s potrošniki in deležniki. Najnovejša študija o dojemanju intelektualne lastnine prinaša nove pomembne vpoglede v dojemanje kršitev pravic intelektualne lastnine in ponovno poudarja potrebo po podpori varstva potrošnikov. Potrjuje tudi pozitiven razvoj dogodkov v zvezi z ozaveščenostjo o digitalnih vsebinah in njihovo dostopnostjo iz zakonitih virov.“ **Digitalno piratstvo in športni dogodki** Evropejci na splošno nasprotujejo uporabi piratskih vsebin: 80 % jih je navedlo, da pri dostopu do spletnih vsebin raje uporabljajo zakonite vire, če je na voljo cenovno dostopna možnost. Skoraj devet od desetih ljudi pozna vsaj eno vrsto ponudbe zakonitih vsebin v svoji državi, več kot štirje od desetih Evropejcev (43 %) pa so v preteklem letu plačali za dostop do avtorsko zaščitenih vsebin, njihov prenos ali pretakanje iz zakonite storitve. Vendar pa velika večina ljudi (65 %) meni, da je dostop do piratske vsebine sprejemljiv, če ta vsebina ni na voljo v okviru njihove naročnine. Poleg tega 14 % Evropejcev priznava, da so v zadnjih dvanajstih mesecih namerno dostopali do vsebin iz nezakonitih virov. Pri mladih, starih od 15 do 24 let, se ta delež poveča na eno osebo od treh (33 %). To je veljalo zlasti za ogled športnih vsebin prek naprav ali aplikacij za nedovoljeno pretakanje. Delež ljudi, ki dostopajo do piratskih vsebin, se prav tako razlikuje po državah, in sicer od 9 % na Finskem in Danskem do 22 % na Malti. Boljša cenovna dostopnost in večja izbira vsebin iz zakonitih virov sta najpogosteje omenjena razloga za opuščanje piratskih vsebin. V tem poročilu so predstavljene ugotovitve raziskave, opravljene v letu 2023, z naslovom »Evropski državljani in intelektualna lastnina: dojemanje, ozaveščenost in vedenje« (študija o dojemanju intelektualne lastnine), ki dodatno pojasnjuje ugotovitve tovrstnih preteklih študij, opravljenih v letih 2013, 2017 in 2020. Namen te študije je zbrati spoznanja o odnosu evropskih potrošnikov do intelektualne lastnine. Med 30. januarjem 2023 in 15. februarjem 2023 je bilo skupaj opravljenih 25 824 spletnih razgovorov s prebivalci, starimi 15 let ali več, v vseh državah članicah EU.