EU: Ministri razpravljali o Viziji za kmetijstvo in hrano ter o prihodnosti skupne ribiške politike

Ministrica **Mateja Čalušić** (tretja z leve na fotografiji) se je ob robu zasedanja srečala tudi s komisarjem za kmetijstvo in hrano **Christophom Hansenom**. V dopoldanskem delu so ministri opravili prvo vsebinsko razpravo o Viziji za kmetijstvo in hrano, ki jo je Evropska komisija skladno z napovedjo predsednice Evropske komisije objavila v sredini preteklega meseca, torej v 100 dneh po nastopu nove Evropske komisije. Gre za strateški načrt za dolgoročno usmerjanje razvoja kmetijsko-živilskega sektorja, da ta postane konkurenčen, odporen in pravičen za sedanje in prihodnje generacije. Ministri so se v razpravi osredotočili na krepitev konkurenčnosti in odpornosti kmetijsko-prehranskega sektorja, na zagotavljanje pravičnega dohodka kmetov ter na vlogo raziskav in razvoja pri prehodu na trajnostne prehranske sisteme. Ministrica Čalušič je poudarila, da mora biti skupna kmetijska politika enostavnejša, predvidljiva in stabilna, z ustreznim financiranjem za doseganje ciljev, hkrati pa je izpostavila pomen enakih pogojev za evropske pridelovalce, kar vključuje nadgradnjo standardov dobrobiti živali in omejitev uporabe nevarnih pesticidov. Opozorila je na ključni pomen neposrednih plačil, ki morajo biti bolj ciljno usmerjena, predvsem v mlade kmete ter male in srednje velike kmetije, ob nadaljnji podpori kmetijam na območjih z naravnimi omejitvami. Posebej je izpostavila potrebo po tehnoloških naložbah, krepitvi inovacij ter boljšem prenosu raziskav v prakso, kar bo okrepilo odpornost in konkurenčnost sektorja. Prav tako je poudarila pomen razvoja prehranskega okolja in ozaveščanja potrošnikov o trajnostno pridelani hrani. Pri uvajanju novih tehnologij, kot so nove genomske tehnike, pa Slovenija zagovarja previdnostni pristop in jasno označevanje proizvodov za informirano izbiro potrošnikov. Razprava je tekla tudi o prihodnosti skupne ribiške politike, tj. okvirju EU za upravljanje ribištva in ribogojstva, katerega cilj je trajnostna raba morskih virov, preprečevanje prelova ter zaščita morskih ekosistemov. Kljub reformam, ki spodbujajo trajnost, inovacije in podporo ribiškim skupnostim, se sektor še naprej sooča z izzivi, kot so podnebne spremembe, upad ribjih staležev in usklajevanje okoljskih ciljev s konkurenčnostjo ribištva. Slovenija je poudarila, da ribištvo, poleg akvakulture, ni le gospodarska dejavnost, temveč ključni steber trajnostnega razvoja in prehranske varnosti, zato so potrebne dolgoročne usmeritve z ustreznim sofinanciranjem. Pri morebitnih spremembah politike je potrebno upoštevati tako okoljske kot socio-ekonomske vidike, vključno s specifičnostmi in tradicionalnimi značilnostmi slovenskega ribištva ter Jadranskega morja, kar bo zagotovilo obstoj in prihodnost obalnih skupnosti. Ob tem je izpostavila še pomen akvakulture, generacijske prenove ter preprečevanja dodatnih administrativnih in finančnih bremen za ribiče. Čalušič je komisarju za kmetijstvo in hrano Hansenu predstavila pripravo slovenske Vizije za kmetijstvo ter pogled naprej v novo programsko obdobje po letu 2027 in se pri tem zahvalila za sodelovanje z Evropsko komisijo. Izpostavila je pomen vključujočega dialoga med deležniki ter posebej poudarila vprašanje obvladovanja tveganj – ključno temo slovenskega predsedovanja skupini MED9 na področju kmetijstva. V sklopu tega je ministrica tudi osebno povabila komisarja na obisk v Slovenijo v času ministeriala, oktobra 2025. Sogovornika sta spregovorila tudi o Viziji za kmetijstvo in hrano ter o poenostavitvah skupne kmetijske politike. Oba sta se strinjala, da je pri oblikovanju prihodnje SKP ključen odprt dialog med vsemi deležniki. Vir/Foto: MKŽP