EU: Lani zaseženih za več kot dve milijardi evrov ponaredkov

Število izdelkov, lani zaseženih na meji EU, se je v primerjavi z letom 2021 sicer zmanjšalo za 43 odstotkov, vendar pa se je njihova vrednost povečala za 11 odstotkov, saj je bilo zaseženih več izdelkov z višjo domačo maloprodajno vrednostjo, so ta teden sporočili iz Urada RS za intelektualno lastnino. Na notranjem trgu so policija in organi za nadzor trga zasegli 26 odstotkov več ponarejenega blaga kot leta 2021, vrednost tega blaga pa se je zmanjšala zaradi večjega deleža zadržanih artiklov, ki pripadajo cenejšim kategorijam izdelkov. Pet najpogosteje zaseženih izdelkov so bile igre, embalažni material, igrače, cigarete in posnete zgoščenke. Ti izdelki so predstavljali več kot 72 odstotkov vseh zaseženih izdelkov. V desetih državah članicah (Italija, Francija, Nizozemska, Bolgarija, Nemčija, Litva, Španija, Madžarska, Grčija in Portugalska) je bilo zaseženih več kot 96 odstotkov vseh ponarejenih predmetov, lani zaseženih v EU. Prednjačila je Italija, kjer je bila zasežena več kot polovica skupnega števila ponarejenih predmetov in več kot 33 odstotkov glede na ocenjeno vrednost. Glavna država porekla ponaredkov ostaja Kitajska, sledita ji Turčija in Hongkong. Iz Turčije prihaja največ zaseženih oblačil, iz Hongkonga pa največ dodatkov za mobilne telefone. Kot so zapisali na uradu za intelektualno lastnino, se kršitelji skušajo zasegom izogniti tako, da poceni embalažni material pošiljajo ločeno od dragocenega, vendar še vedno neoznačenega blaga, ki krši intelektualno lastnino, in ju nato sestavljajo v EU. Poročilo temelji na podatkih, ki so jih lani predložili policijski in carinski organi ter organi za nadzor trga iz držav članic EU, generalni direktorat Evropske komisije za obdavčenje in carinsko unijo ter Urad EU za intelektualno lastnino. Predlogi Evropske komisije za ambiciozno reformo carinske unije EU, ki jih je predložila v začetku letošnjega leta, bodo pomagali zmanjšati možnosti goljufov za uvoz ponarejenega blaga v EU, so poudarili na uradu za intelektualno lastnino. Predlagani novi sistem bo carinskim organom omogočil vpogled v podatke, povezane z dobavnimi verigami in proizvodnimi procesi blaga, ki vstopa v EU, iz ptičje perspektive in v realnem času. S tem se bodo lahko hitreje, dosledneje in učinkoviteje odzvali na tveganja, vključno z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine. Predlagani novi carinski organ EU bo bistveno izboljšal sodelovanje med carinskimi organi ter organi za nadzor trga in kazenskega pregona na ravni EU in nacionalni ravni, kar bo omogočilo boljše obvladovanje tveganj in preprečevanje, so dodali. Vir: Sta Foto: Arhiv Instore