EU: Komisija predstavila pravno podlago za uvedbo digitalnega evra

V Bruslju ob tem poudarjajo, da bo končno odločitev o dejanski uvedbi digitalne valute sprejela Evropska centralna banka (ECB). Kot zagotavljajo na komisiji, digitalni evro ne bi nadomestil gotovine. Podobno kot gotovina pa bo na voljo poleg drugih plačilnih sredstev, kot so kartice in aplikacije. Deloval bi kot digitalna denarnica, pri čemer bi lahko z njim posamezniki in podjetja plačevali kadarkoli in kjerkoli v območju držav z evrom. Plačevanje bi bilo možno tudi brez internetne povezave, na primer z ene naprave na drugo, na odročnih območjih ali pa v podzemnih parkirnih hišah. Spletne transakcije bi posameznikom zagotavljale enako raven varovanja zasebnosti kot obstoječa digitalna plačilna sredstva. Plačila brez internetne povezave pa bi nudila še večjo zaščito osebnih podatkov. Razkriti bi morali toliko osebnih podatkov kot trenutno ob plačilu z gotovino ali ob dvigu na bankomatu, so pojasnili v Bruslju. Banke in drugi ponudniki plačilnih storitev bi morali glede na predlog Evropske komisije osnovne storitve, povezane z digitalnim evrom, ponujati brezplačno. Z digitalnim evrom bi lahko plačevali tudi tisti, ki nimajo odprtega bančnega računa. Račun bi lahko na primer odprli pri pošti ali pa pri občini. Trgovci bi morali sprejemati digitalni evro kot plačilno sredstvo, pri čemer bi izjema veljala zgolj za male prodajalne, ki že trenutno ne sprejemajo digitalnih načinov plačila. V Bruslju ob tem poudarjajo, da danes predstavljeni predlog predstavlja zgolj pravno podlago za uvedbo digitalnega evra. Po potrditvi v Svetu EU in Evropskem parlamentu bo ECB tista, ki bo dejansko odločila o uvedbi digitalne valute. Ker bo digitalni evro sprejet kot zakonito plačilno sredstvo, pa želi komisija zagotoviti, da bo to še naprej veljalo tudi za gotovino. Evrski bankovci in kovanci so sicer že zakonito plačilno sredstvo, vendar to ni opredeljeno v zakonodaji. Zato je komisija danes predstavila še pravno podlago, ki gotovino določa kot zakonito plačilno sredstvo. S tem želi zagotoviti, da bo gotovina dostopna in sprejeta kot plačilno sredstvo. To pa je tudi namen predloga prenove pravil o plačilnih storitvah, s katerimi bi izboljšali dostopnost gotovine v trgovinah in na bankomatih. Tako bi lahko na primer trgovci plačilne storitve zagotavljali, tudi če posameznik ne bi opravil nakupa. Z novimi pravili bi lažje preprečevali tudi goljufije na tem področju, med drugim tako, da bi omogočili izmenjavo z goljufijami povezanih podatkov med ponudniki plačilnih storitev, povečali osveščenost uporabnikov in okrepili pravila glede njihove avtentikacije. Bruselj želi varnost posameznikov okrepiti tudi z vzpostavitvijo jasnega pravnega okvirja glede dostopa do finančnih podatkov. V skladu z njimi bi imeli uporabniki popoln nadzor nad tem, kdo bi dostopal do njihovih podatkov in s kakšnim namenom.