EU: EUIPO opozarja na ponarejena živila

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/picture-2-copyright-europol-and-guardia-civil-b.webp) Pobuda je nastala ob nedavnih poročilih, ki kažejo, da ponarejanje v živilskem sektorju še naprej predstavlja znatno tveganje za zdravje potrošnikov, hkrati pa škoduje evropskim gospodarstvom in kulinarični dediščini. Ponarejeni izdelki so pogosto povezani z luksuznimi izdelki ali sektorjem oblačil in mode. Vendar pa so bili po oceni groženj kriminala na področju intelektualne lastnine (OCTA) za leto 2022 živila – zlasti piškoti, testenine, čips in sladkarije – druga najpogosteje zasežena kategorija izdelkov na zunanjih mejah EU v letu 2020. Nedavne ugotovitve kažejo na zaskrbljujoč obseg te kriminalne dejavnosti. V poročilu Europola o oceni ogroženosti EU zaradi organiziranega kriminala in hude oblike kriminalitete za leto 2025 (SOCTA) je poudarjeno, da je rast elektronskega trgovanja ponudila ponarejevalcem nove možnosti za distribucijo ponarejenih živil, zaradi česar je potrošnikom vse težje prepoznati pristne izdelke. Kriminalci ponarejajo oznake in embalažo živil ter prilagajajo proizvodne procese, pri čemer se osredotočajo na izdelke z visoko vrednostjo. Operacije organov pregona na terenu so prav tako razkrile obseg problema. Skupna operacija Europol-Interpol OPSON, ki se izvaja vsako leto, je v letu 2024 privedla do zasega ponarejenih in neustreznih živilskih proizvodov v vrednosti 91 milijonov evrov. Izvršni direktor EUIPO **João Negrão** je dejal: »Ponarejena živila in pijače so velik problem za javno zdravje. Naša kampanja potrošnikom ponuja znanje, da se lahko zaščitijo, hkrati pa podpira zakonita podjetja, ki spoštujejo visoke standarde kakovosti EU. To je boj, ki ga moramo voditi skupaj – pristojni organi, proizvajalci in potrošniki.« Zdravstvena tveganja ostajajo glavna skrb. Poročilo SOCTA za leto 2021 opozarja, da so v ponarejenih živilskih proizvodih našli nevarne snovi, kot so metanol, živo srebro, fipronil in različne insekticide oz. pesticide. Ponarejanje pijač, zlasti alkoholnih, ostaja velika težava, saj organizirane kriminalne skupine uporabljajo izpopolnjene metode za zavajanje potrošnikov. Ponarejevalci pogosto ponovno uporabijo originalne steklenice ali natisnejo ponarejene etikete, ki jih nalepijo na prazne steklenice, kar potrošnikom in organom otežuje razlikovanje med zakonitimi in ponarejenimi izdelki. Gospodarski vpliv je prav tako znaten. Po podatkih EUIPO je bil sektor vina in žganih pijač med letoma 2013 in 2017 eden najbolj prizadetih zaradi ponarejanja. Skupno je bilo zaradi ponarejanja v EU letno izgubljenih 2.289 milijonov evrov prodaje in uničenih skoraj 5.700 delovnih mest. Tudi davčne izgube so bile velike in so znašale 2.068 milijonov evrov. Kitajska in Turčija sta bili med najpogosteje navedenimi državami izvora ponarejene hrane in pijače, zasežene na zunanjih mejah EU v letih 2019 in 2020. **GEOGRAFSKE OZNAKE, ZNAK AVTENTIČNOSTI** Živilska industrija je temelj gospodarstva EU, saj pomembno prispeva k regionalnemu razvoju, zaposlovanju in ustvarjanju delovnih mest. Geografske označbe (GO) omogočajo potrošnikom, da zaupajo kakovostnim proizvodom in jih razlikujejo, proizvajalcem pa pomagajo pri boljšem trženju njihovih proizvodov. Te označbe ščitijo imena proizvodov, ki izvirajo iz določenih regij in imajo lastnosti ali značilnosti, ki so bistveno povezane s tem geografskim okoljem. Sistem ZN GO vključuje oznake za zaščiteno označbo porekla (ZOP), zaščiteno geografsko označbo (ZGO) in zajamčeno tradicionalno posebnost (ZTP). Te certifikacijske sheme ohranjajo bogato kulinarično dediščino Evrope in potrošnikom zagotavljajo pristnost in kakovost. Trenutno je v Evropski uniji registriranih več kot 3.600 proizvodov z geografskimi označbami. Francija, Italija in Nemčija so vodilne v proizvodnji in porabi proizvodov z geografsko označbo, pri čemer Francija sama predstavlja skoraj 32 % prodaje proizvodov z geografsko označbo v EU. Vino predstavlja 54 % celotne porabe proizvodov z geografsko označbo v EU, zaradi česar je še posebej izpostavljeno ponarejanju. Drugi proizvodi, ki so močno prizadeti zaradi ponarejanja, so oljčno olje, pivo, meso, sir in drugi mlečni izdelki. **KAJ LAHKO STORIJO POTROŠNIKI?** Kampanja EUIPO »Kaj je na vaši mizi?« potrošnikom ponuja praktične nasvete, kako se zaščititi pred ponarejenimi izdelki. Potrošnikom se močno priporoča, da kupujejo pri uradnih trgovcih in prek uradnih distribucijskih kanalov ter na uradnih spletnih straneh blagovnih znamk, da se izognejo ponarejenim izdelkom. Preverjanje označevanja izdelkov in njihovega porekla ter preverjanje certifikacijskih logotipov lahko pomaga potrditi verodostojnost izdelka. Potrošniki morajo zlasti paziti na uradne oznake geografske označbe EU, kot so ZOP, ZGO in ZTP, da se prepričajo o pristnosti izdelkov, ki jih kupujejo. Pomembno je pazljivo pregledati embalažo in sam izdelek, saj so ponaredki pogosto slabo izdelani ali vsebujejo pravopisne napake. Pri preverjanju pristnosti izdelka lahko dodatno pomagajo orodja za preverjanje pristnosti, kot so QR-kode in hologrami. EUIPO je objavil vodnik po tehnologijah za boj proti ponarejanju in piratstvu, ki vključuje več kot 40 tehnologij, ki lahko pomagajo podjetnikom pri zaščiti njihovih blagovnih znamk. **ODSTRANJEVANJE PONAREJENIH IZDELKOV V EVROPI** Ponarejanje hrane in pijače ter zloraba geografskih označb predstavljajo resno in hudo kaznivo dejanje, ki ga je treba obravnavati na mednarodni ravni. EUIPO se aktivno ukvarja z bojem proti ponarejanju v celotni EU. V okviru svojih prizadevanj sodeluje z različnimi organizacijami in organi pregona, vključno s policisti in imetniki pravic, da bi izboljšali čezmejno sodelovanje in izvajanje v Evropi. Odmevne operacije, kot je OPSON – kar v starogrškem jeziku pomeni »hrana« –, pomagajo odstraniti ponarejeno in nekakovostno hrano in pijačo s trga. Leta 2024 je operacija OPSON, ki jo je koordiniral Europol v sodelovanju z različnimi organi pregona v 29 državah Evrope ter proizvajalci živil in pijač, privedla do zasega 22.000 ton živil in okoli 850.000 litrov (večinoma alkoholnih) pijač v vrednosti 91 milijonov evrov. Operacija je privedla tudi do razbitja 11 kriminalnih mrež in prijave 278 oseb sodnim organom v zvezi s ponarejanjem. V okviru teh operacij EUIPO zagotavlja strokovno znanje o pravicah intelektualne lastnine, zlasti o blagovnih znamkah in geografskih označbah, hkrati pa ponuja usposabljanje in tesno sodeluje z organi pregona v boju proti ponarejanju. Kot je razvidno iz poročil EUIPO, sta proizvodnja in distribucija ponarejenih izdelkov pogosto povezani z organiziranim kriminalom – dejavnostmi, ki ogrožajo zakonita podjetja, zdravje potrošnikov ter pomagajo financirati druge vrste hudih kaznivih dejanj, kot so trgovina s prepovedanimi drogami, pranje denarja, kibernetska kriminaliteta, goljufije in celo terorizem. | O EUIPO: Urad EU za intelektualno lastnino (EUIPO) je ena največjih decentraliziranih agencij Evropske unije s sedežem v Alicanteju v Španiji. EUIPO od leta 1994 upravlja registracijo blagovnih znamk EU, od leta 2003 pa tudi registracijo modelov EU, ki sta pravici intelektualne lastnine veljavni v vseh 27 državah članicah Evropske unije. Leta 2023 je agencija svojemu portfelju dodala še eno pravico intelektualne lastnine, in sicer geografske označbe za obrtne in industrijske izdelke. EUIPO tudi sodeluje na ravni EU in mednarodni ravni, da bi vzpostavil enake pogoje na področju intelektualne lastnine, in gosti Evropski observatorij za kršitve pravic intelektualne lastnine. Leta 2024 je bil EUIPO petič zapored razglašen za najbolj inovativen urad za intelektualno lastnino na svetu. | Vir/Foto: EUIPO