EU: Bruselj z dodatnimi predlogi za zaščito opraševalcev

Dokument z naslovom Novi dogovor za opraševalce predvideva nove ukrepe EU in članic povezave s ciljem spremembe negativnih trendov do leta 2030, predstavlja pa del prizadevanj unije na področju kmetijstva in okolja. Danes predstavljeni predlogi po pojasnilih Evropske komisije predstavljajo revizijo pobude EU za opraševalce iz leta 2018 in sledijo številnim pozivom za odločno ukrepanje na področju. Ena od teh je tudi državljanska pobuda, ki se zavzema za postopno prepoved uporabe sintetičnih pesticidov v EU ter posledično zaščito čebel in kmetov. Ta je zbrala več od potrebnih milijon podpisov po EU, zato bo Evropska komisija nanjo morala odgovoriti. V Bruslju opozarjajo, da je trenutno tretjina vrst čebel, metuljev in drugih opraševalcev med žuželkami na poti izumrtja. Z današnjimi predlogi, ki so del ukrepanja na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti, bolj trajnostno usmerjenega kmetijstva in zelenega prehoda, želijo ta trend do leta 2030 obrniti. Revidirana pobuda za ohranitev opraševalcev cilje do konca desetletja razvršča v tri prioritete. Prva je izboljšanje ukrepov za ohranjanje populacije opraševalcev in preprečevanje njihovega nadaljnjega izumiranja. To naj bi dosegli z boljo zaščito vrst in njihovih habitatov. Evropska komisija naj bi tako v nadaljevanju pripravila načrte za ohranitev posameznih opraševalcev, ki živijo v habitatih, predvidenih z direktivo EU o habitatih. Zanje naj bi vzpostavili posebne koridorje. S podporami za opraševalcem bolj prijazno kmetijstvo naj bi na kmetijskih območjih obnovili življenjska območja za opraševalce, zmanjšali naj bi negativen učinek uporabe pesticidov na opraševalce, izboljšali naj bi urbane habitate za opraševalce ter se spopadli z negativnimi učinki podnebnih sprememb na opraševalce (npr. prek invazivnih vrst). Drugi dve prioriteti sta krepitev znanja o vzrokih in posledicah za padanje števila opraševalcev s podporo raziskavam, izboljšanim monitoringom in vzpostavitvijo zemljevidov območij, ki so bistvenega pomena za razvoj opraševalcev, ter mobilizacija držav in civilne družbe pri spopadu s problematiko izumiranja opraševalcev. Bruselj naj bi tako članice podprl pri oblikovanju nacionalnih akcijskih načrtov na tem področju in pri krepitvi osveščanja o pomenu opraševalcev. Predloge komisije morata zdaj potrditi še Evropski parlament in Svet EU, gre pa za dopolnitev nacionalnim načrtom za obnovo narave, ki jih predvideva lani junija predstavljeni predlog uredbe o obnovi narave. Današnji predlogi očitno še niso zadnji letos. V nadaljevanju leta bo komisija tako s posebnim dokumentom uradno odgovorila še na omenjeno državljansko pobudo za zaščito kmetov in čebel.