EU: Bruselj v odgovoru na pobudo za zaščito čebel in kmetov poziva k potrditvi obstoječih zakonodajnih predlogov

Komisija pobudo pozdravlja, a predlogov za nove zakonodajne akte ne napoveduje. Namesto tega Evropski parlament in Svet EU poziva k dogovoru o že predloženih zakonodajnih predlogih s področja. Milijon podpisov so pobudniki zbrali jeseni 2021. Podpisniki Evropsko komisijo pozivajo, naj opusti uporabo sintetičnih pesticidov do leta 2035, vrnitev k biodiverziteti in podporo kmetom pri prehodu z industrijskega kmetijstva. Po lanskih srečanjih s pobudniki in javni obravnavi v Evropskem parlamentu je Evropska komisija zdaj na pobudo tudi uradno odgovorila, kar predvideva evropska zakonodaja. Komisija se lahko odzove s pripravo ustrezne zakonodaje ali sprejemom nezakonodajnih ukrepov, lahko pa tudi ne sprejme nobenih ukrepov. V Bruslju so pobudo Rešimo čebele in kmete pozdravili in priznali njen pomen. Kot so danes sporočili iz Evropske komisije, medsebojno povezane krize podnebnih sprememb, onesnaževanja in izgube biotske raznovrstnosti predstavljajo vse večji izziv za evropsko kmetijstvo in prehransko varnost. V EU tako po opozorilih Bruslja upada populacija vsake tretje vrste čebel, metuljev in trepetavk, medtem ko je 80 odstotkov vrst kmetijskih in divjih cvetočih rastlin odvisnih od živalskega opraševanja. Polovico kmetijskih zemljišč v EU tako že ogroža pomanjkanje opraševanja, grožnja obstoju opraševalcev pa ogroža prehransko varnost in življenje na Zemlji. Uspeh državljanske pobude je tako po prepričanju komisije jasen znak velike javne podpore ukrepom v korist opraševalcev, biotske raznovrstnosti in trajnostnega kmetijstva. A namesto predlogov za nove zakonodajne akte je po oceni pristojnih v Bruslju treba poskrbeti, da se predloga, o katerih se trenutno pogajata Evropski parlament in Svet EU, ki združuje predstavnike članic, pravočasno sprejmeta in nato izvajata, kar da je poleg učinkovitega izvajanja okoljskih določil skupne kmetijske politike za to evropsko državljansko pobudo izjemno pomembno. Gre za predloga uredb o trajnostni ravni pesticidov in o obnovi narave. V prvem je predvideno, da bi v EU do 2030 za 50 odstotkov zmanjšali tveganje in uporabo kemičnih pesticidov v evropskem kmetijstvu. Z drugim pa bi morali ukrepi za obnovitev kmetijskih ekosistemov do leta 2030 zajeti vsaj 20 odstotkov kopenskih in morskih območij EU, do leta 2050 pa tudi vse ekosisteme, ki jih je treba obnoviti. Komisija zato Evropski parlament in Svet EU poziva k hitremu in ambicioznemu dogovoru o že predloženih zakonodajnih predlogih, ki bosta pomagala pri zaščiti in obnovi populacij evropskih opraševalcev in uzakonila prizadevanja državljank in državljanov. V podpori omenjeni pobudi vidijo jasen znak in spodbudo, da je treba ohraniti visoko raven ambicij na tem področju.