ZN:"Pet milijard ljudi bi lahko leta 2050 imelo otežen dostop do vode"

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/svetkoo.webp)Več kot pet milijard ljudi bi lahko leta 2050 imelo težave pri dostopu do vode, so med tednom opozorili Združeni narodi (ZN). Svetovne voditelje, ki se bodo med 31. oktobrom in 12. novembrom zbrali na podnebni konferenci COP26 v Glasgowu, so pozvali k hitremu in odločnemu ukrepanju. Že leta 2018 je 3,6 milijarde ljudi vsaj en mesec v letu imelo neustrezen dostop do vode, kaže novo poročilo Svetovne meteorološke organizacije pri ZN. "Moramo se začeti zavedati kritičnega stanja vode v svetu," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal njen vodja Petteri Taalas. Svetovna meteorološka organizacija je poudarila, da so se v zadnjih 20 letih ravni zaloge vode na kopnem - na površju, pod površjem, v snegu in ledu - vsako leto znižale za en centimeter. Do največjih izgub je prišlo na Antarktiki in Grenlandiji, z velikimi izgubami vode pa se soočajo tudi deli številnih gosto naseljenih mest, ki so običajno zagotavljali zalogo vode. V meteorološki organizaciji opozarjajo, da obstajajo hude posledice za varnost voda, saj je zgolj 0,5 odstotka vode na Zemlji uporabne in dostopne sladke vode. Taalas je dejal, da se višanje temperatur kaže v globalnih in regijskih spremembah padavinskih vzorcev, kar vodi v spremenjene kmetijske sezone, to pa močno vpliva na prehranjevalno varnost, zdravje ljudi in dobro počutje. Na drugi strani pa so z vodo povezane katastrofe v zadnjih 20 letih postale vse pogostejše. Od leta 2000 so se v primerjavi s preteklima dvema desetletjema s poplavami povezane katastrofe povečale za 134 odstotkov. "V ozračju imamo sedem odstotkov večjo vlažnost zaradi trenutnega segrevanja ozračja, kar vpliva tudi na poplave," je po poročanju AFP na novinarski konferenci dejal Taalas. Največ smrti, povezanimi s poplavami, in gospodarske izgube je zabeležila Azija, kjer bi morali okrepiti protipoplavni rečni sistem, pravijo pri organizaciji. Hkrati pa se je v zadnjih 20 letih za 30 odstotkov povišalo tudi trajanje sušnih obdobij, pri čemer je najbolj prizadeta celina Afrika. Taalas je pozval države udeleženke konference COP26 h konkretnejšemu ukrepanju. Dejal je, da večina svetovnih voditeljev govori o podnebnih spremembah in njihovem negativnem vplivu, a da njihova dejanja ne podpirajo njihovih besed. "Ne moremo čakati desetletja, da bodo začeli ukrepati. To je sporočilo za države, kot je Kitajska, ki je sporočila, da bi rada postala ogljično nevtralna do leta 2060, a ob tem za prihodnja desetletja nima konkretnega načrta," je povedal Taalas. Dodal je še, da je glavna prioriteta vrha COP26 povečanje ambicij za blažitev podnebnih sprememb, a da je treba razmišljati tudi o prilagajanju nanje, če se bo negativen trend vremenskih vzorcev v prihodnjih desetletjih nadaljeval in se bodo ledeniki še naprej topili, raven morske gladine pa zviševala.