ZANIMIVOST: Italijanski znanstveniki trdijo, da testenine ne redijo

Italijanski raziskovalci z Mediteranskega inštituta so v posebni analizi in dolgotrajni anketi ocenjevali prehranske navade prek 20.000 državljanov in prišli do zanimivega zaključka, da imata debelost in nekakovostna hrana močan negativen vpliv na globalno gospodarstvo, a tudi tega, da testenine v primeru, da zraven jeste zelenjavo in malo mesa, ne redi. ![](/storage/files/images/fao.jpg)Ugotovitev, daje tisti, ki redno uživa trestenine manj nagnjren k debelosti, oz.preveliki teži gre na seveda na mlin italijanski kuhinji, ki je znana po različnih testeninah. Vlaganje v zdravo hrano bi se državam bogato obrestovalo tako na gospodarskem kot tudi na družbenem področju, v poročilu navaja tudi organizacija. ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Vlaganje v zdravo hrano bi se državam bogato obrestovalo tako na gospodarskem kot tudi na družbenem področju, v poročilu navaja ta organizacija. Hitro naraščajoči izdatki za zdravstvo, povezani z debelostjo, svetovno gospodarstvo stanejo okoli 1400 milijard dolarjev (1100 milijard evrov) letno, piše v poročilu organizacije. Izboljšanje prehrane bi okrepilo zaslužke, pri čemer FAO razmerje med vložkom in koristmi ocenjuje na skoraj ena proti 13. Na svetu je sedaj pretežkih 1,4 milijarde ljudi, od tega je tretjina debelih. Medtem pa je 12,5 odstotka svetovne populacije oz. 868 milijonov ljudi še vedno podhranjenih. FAO opaža, da je bil v zadnjih letih dosežen določen napredek pri zmanjševanju svetovne lakote, medtem pa izboljšanje kakovosti hrane v številnih državah še vedno ni na listi prioritet. "Mogoče je izkoreniniti lakoto v smislu prenizkega vnosa kalorij, a veliko težje je izboljšati hranljivo vrednost," je izpostavil pomočnik generalnega direktorja FAO Jomo Sundaram. Sicer ima trenutno največji delež debelih ljudi Mehika. Težava je po navedbah strokovnjakov kompleksna, saj se nekatere države hkrati borijo s podhranjenostjo na eni in debelostjo na drugi strani. Organizacija tako poziva k večji raznolikosti hrane in kmetijskim sistemom, ki ne bodo tako močno usmerjeni v proizvodnjo žit. "Preostala hranljiva živila, kot so sadje, zelenjava, ribe, meso in jajca bi morali postati ključni pridelki, katerih proizvodnja bi se morala povečati," je poudaril direktor ekonomske veje FAO Kostas Stamulis. V agenciji se ob tem zavedajo, da urbanizacija, sedeči življenjski slog in vse večja dostopnost vnaprej pripravljene hrane predstavljajo velik izziv za oblikovalce politik, ki želijo zagotoviti boljšo prehranjenost in se boriti z debelostjo. A se trud povrne, poudarjajo. FAO tako poziva države, naj v prihodnje kmetijske raziskave in razvojne prioritete oblikujejo z občutkom za hranljivost. Spremembe bi morale biti uvedene v celotni prehranski verigi, vlade pa bi morale kmetom pomagati s subvencijami ter oblikovati posebne programe pomoči za posebej tvegane skupine, kot so otroci in starostniki. Med predlaganimi ukrepi je tudi boljše označevanje hrane, da se bodo potrošniki lahko odločili za tiste izdelke, ki vsebujejo več hranljivih snovi, še navaja FAO.