Vsa užitna "odvečna" hrana iz supermarketov humanitarnim organizacijam!

![](/storage/files/images/trznica-voce-i-povrce-288x210[1].jpg)Svetovno tratenju hrane ne jenjuje in prav strašljivi so podatki o strošku tega početja - več kot 750 milijard dolarjev na leto. V Franciji zato sprejemajo zakon, ki bo trgovcem zaukazal doniranje odvečne hrane. Gre za revolucionarno spremembo, ki jo mora potrditi samo še zgornji dom in v veljavo bo stopil zakon, ki bo odvečno hrano iz trgovin preusmeril k humanitarnim organizacijam. "*Če odvržete kilogram govedine, odvržete hkrati še 15.000 litrov vode*," je po poročanju francoskih medijev izjavil eden od francoskih poslancev. Možno je, da bi bil lahko ravno ta zakon pilotni projekt za celo Evropo,ki želi do leta 2020 za polovico zmanjšati količino zavržene hrane in iz Bruslja že pošiljajo pozive, da članice EU sledijo francoskemu vzoru. Generalni direktor FAO **Jose Graziano da Silva** je že pred leti poudaril, da je *"ena tretjina hrane, ki jo proizvedemo, zavržena ali izgubljena*". Številke so primerljive z bruto domačim proizvodom Švice, je opozoril. 1,2 - 2 milijardi ton pridelane hrane naj bi bilo vsako leto zavržene, kar v odstotkih pomeni kar med 30 in 50 odstotki, trdijo v Britanskem združenju strojnih inženirjev. Razvite države sicer hrano izgubljajo v fazi porabe, medtem ko izgube v državah v razvoju opazijo predvsem v fazi proizvodnje, navaja poročilo FAO*.* Poročilo pri tem še posebej opozarja na industrializirano Azijo, kjer na vsakega prebivalca letno zavržejo več kot 100 kilogramov zelenjave. Na vsakega prebivalca v tej regiji zavržejo tudi 80 kilogramov žit, večinoma riža, na leto. Druga problematična območja, ki jih prepoznava poročilo, so mesna industrija v Severni in Latinski Ameriki ter potrata sadja v Aziji, Evropi in Latinski Ameriki. Proizvedena, a nikoli zaužita hrana zaseda 30 odstotkov svetovne kmetijske zemlje, še opozarja poročilo. Avtorji poročila opozarjajo, da bi zmanjšanje količine zavržene hrane ne le zmanjšalo pritisk na naravne vire, temveč bi tudi zmanjšalo potrebo po povečevanju proizvodnje hrane ob naraščanju števila svetovnega prebivalstva. | In kako je v Sloveniji? V Zvezi Lionsov klubov so podobnega mišljenja glede ukrepa kot ga v zvezi z odvečno hrano nameravajo izvajati v Franciji oz. v državah, kjer imajo donatorji davčne in druge olajšave (Italija, Belgija, Španija...). Zdenko Podlesnik je vodja projekta Donirana hrana in se zavzema za oprostitev davka na dodano vrednost za donatorje hrane. Lions klubi imajo o doniranju sklenjene dogovore s trgovinskimi verigami Mercator, Spar in Tuš, vse tri trgovinske skupine pa so pri tem sodelovanju vključene približno tretjinsko po številu trgovin in količini hrane, ki jo zbirajo v 66 prodajalnah in nato delijo na 20 lokacijah ob pomoči predstavnikov Rdečega kriiža, Slovenske Karitas in lokalnih skupnosti. Na ministrstvu za kmetijstvo v zvezi s tem opozarjajo, da bi vsaka olajšava ali predpis, ki bi ga sprejela država "potreboval(a)" inšpekcijski nadzor in bi bila lahko tako takšna ureditev reševanja presežkov hrane dvorezen meč. Je pa vlada v marcu sprejela sklep s katerim kuhinjam javnih institucij (centri za socialno delo, šole, vrtci, bolnišnice, kuhinje slovenske vojske...) morajo presežke hrane ponuditi humanitarnim organizacijam. |