Voditelji skupine G7 obljubili milijardno pomoč za reševanje prehranske krize

Voditelji držav skupine G7 so si v Garmisch-Partenkirchnu obljubili skoraj pet milijard dolarjev za reševanje svetovne prehranske krize, ki jo je sprožila ruska invazija na Ukrajino. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/psenica.webp) Dogovorili so se tudi, da bodo preučili možnosti za omejitev cen ruske nafte, s čimer bi omejili prihodke Moskve za financiranje vojne v Ukrajini. Države skupine G7 so se zavezale, da bodo prispevale 4,5 milijarde ameriških dolarjev (4,3 milijarde evrov) za pomoč pri reševanju težav z oskrbo s hrano, ki postaja svetovni problem, v veliki meri zaradi ruske invazije na Ukrajino, ki je ena glavnih dobaviteljic žit v svetu. Od tega naj bi več kot polovico vsote prispevale ZDA, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Dve milijardi dolarjev naj bi bili namenjeni za reševanje življenj z neposrednimi humanitarnimi akcijami. Za trajnostno kratkoročno in srednjeročno pomoč v hrani je namenjenih 760 milijard dolarjev. Denar bo "podprl prizadevanja v več kot 47 državah" in "izboljšal odpornost in produktivnost prehranskih sistemov po vsem svetu, zlasti na ranljivih območjih". Sredstva držav G7 za globalno prehransko varnost tako od začetka leta znašajo skupaj več kot 14 milijard dolarjev, je razvidno iz skupne izjave voditeljev, sprejete ob zaključku tridnevnega srečanja, ki je potekalo na dvorcu Elmau na Bavarskem. V sklepni izjavi je sedem gospodarsko najrazvitejših držav (G7) Rusijo tudi pozvalo, naj brezpogojno prekine blokado ukrajinskih pristanišč in preneha uničevati kmetijsko infrastrukturo. Prav tako so pozvali države in podjetja z večjimi zalogami hrane, naj pomagajo ublažiti prehransko krizo. V izjavi so pozvali vse države, naj se "izognejo prekomernemu kopičenju hrane, ki bi lahko vodila v nadaljnje zvišanje cen", povzema francoska tiskovna agencija AFP. Sedmerica držav se je tudi dogovorila, da si bo prizadevala za omejitev cen ruske nafte, da bi s tem omejili prihodke Kremlja, za katerega je nafta eden ključnih virov za financiranje vojne. Voditelji sedmerice naj bi ministre zadolžili, da razvijejo mehanizme, s katerimi bi določili zgornjo mejo cen ruske nafte, je ob robu vrha novinarjem pojasnil visoki ameriški uradnik. Prav tako naj bi po poročanju dpa preučili možnosti za določitev cenovne kapice za plin. Kritiki sicer opozarjajo, da bi bilo taka določila težko izvajati. Z določitvijo cen nafte bi po eni strani zagotovili, da Rusija ne bo imela več koristi od povišanja cen na energetskem trgu, po drugi strani pa naj bi to pripomoglo k sprostitvi naftnih trgov po vsem svetu. Visoke cene goriva namreč niso problem le v EU, ampak tudi v ZDA. Gostitelj srečanja, nemški kancler Olaf Scholz, je na novinarski konferenci ob zaključku vrha načrte glede uvedbe cenovne kapice na rusko nafto označil za "zelo ambiciozne" in opozoril, da terjajo veliko dela. So pa države G7 odločene doseči, da bo Rusija plačala visoko ceno zaradi svoje invazije na Ukrajino, je zatrdil kancler. Po njegovih besedah "Putin ne sme zmagati v tej vojni". "G7 je enoten v svoji podpori Ukrajini," je dejal Scholz, za katerega je bil to pomemben vrh, ki se je odvil v zelo posebnem času. Voditelji so se opredelili tudi do Kitajske. V skupni izjavi so obsodili "izkrivljanje mednarodnih trgovinskih praks" s strani Kitajske, ki jo obtožujejo netransparentnosti in intervencionizma, še navaja dpa, ki dodaja, da so s tem prvič neposredno obsodili Peking. V skupni izjavi so se tudi zavezali zmanjšanju "strateške odvisnosti" od Kitajske. Voditelji G7 so podprli tudi zamisel nemškega kanclerja o mednarodnem "podnebnem klubu" G7, ki bi državam, ki so pripravljene sodelovati, omogočil usklajevanje in pospešitev prizadevanj za spopadanje z globalnim segrevanjem, so zapisali v izjavi. Podpirajo cilje takšnega "odprtega in kooperativnega mednarodnega kluba" in želijo sodelovati s partnerji, da bi ga ustanovili do konca leta 2022. Skupino G7 tvorijo Kanada, Francija, Nemčija, Velika Britanija, Italija, ZDA in Japonska, poseben status pa pripada tudi EU. Tokratni vrh je bil posvečen predvsem vojni v Ukrajini in soočanju z njenimi posledicami. Ob Ukrajini in prehranski varnosti pa so voditelji govorili tudi o podnebnih vprašanjih, energetiki in zdravju. Ameriški predsednik Joe Biden se je ob robu vrha srečal z britanskim premierjem Borisom Johnsonom, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in kanclerjem Scholzem, pridružil pa se jim je tudi italijanski premier Mario Draghi, še navaja dpa. Biden je prvi zapustil vrh G7 na Bavarskem, po navedbah Bele hiše zaradi slabega vremena. Iz Nemčije potuje v Madrid, kjer se bo danes in jutri udeležil vrha zveze Nato. Španski kralj Felipe VI. bo voditelje držav članic Nata drevi gostil na slavnostni večerji. Vrh G7 je bil po zasedanju Evropskega sveta v Bruslju minuli teden še eno pomembno srečanje voditeljev pred madridskim vrhom Nata. Tako kot že minuli teden v Bruslju in tokrat na vrhu G7 bo tudi na zasedanju voditeljev Nata na daljavo sodeloval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.