Visoke ameriške carine za evropske izdelke (tudi slovenske)

V petek so začele veljati ameriške carine na blago iz EU v vrednosti 7,5 milijarde dolarjev letno. Večinoma bodo 25-odstotne carine doletele prehrambne izdelke iz EU, medtem ko bodo evropska letala in deli ocarinjeni po desetodstotni stopnji. Svetovna trgovinska organizacija je uvedbo carin dovolila na začetku oktobra, Združenim državam pa so predložili še uradno dovoljenje. ZDA Slovenija med drugim izvaža tudi mlečne izdelke in jajca, mesa in mesne izdelke pa ne. "Proti ameriškim carinam se bomo borili do konca," je dejala evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström. Danes naj bi carine stopile v veljavo.V ZDA bodo začele veljati 25-odstotne carine za evropske izdelke, med njimi tudi za izdelke iz Slovenije, kot so siri in drugi mlečni izdelki, svinjina, sadje, sokovi in drugo. V ZDA je Slovenija lani sicer izvozila za slabih 570 milijonov evrov blaga. Ukrep so Američani sprejeli po tem, ko je Svetovna trgovinska organizacija (WTO) ZDA dovolila, da uvedejo carine v višini 7,5 milijarde ameriških dolarjev (6,86 milijarde evrov) zaradi evropskih subvencij evropskemu proizvajalcu letal Airbusu. Analitiki napovedujejo, da bo EU prisiljena uvesti protiukrepe. Z 25-odstotno stopnjo bodo ocarinjeni prehrambni izdelki iz EU, izdelki letalske industrije pa bodo ocarinjeni po desetodstotni stopnji, čeprav ameriške letalske družbe znižani carini nasprotujejo. Carine Slovenije ne bodo prizadele niti neposredno niti posredno, ocenjujejo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Odločitev ZDA jih na GZS (Gospodarski zbornici Slovenije) ni presenetila, a vseeno niso pričakovali tako hitrega odziva administracije predsednika Donalda Trumpa. Med številnimi izdelki bodo ocarinjeni francosko vino in olive, italijanski siri, sadje, jogurti in školjke, nemška kava in rezervni deli za fotoaparate ter mikrovalovne pečice in knjige, britanski puloverji, kašmir, odeje in volna. Ocarinjeni bodo piškoti, salame, svinjske klobase, maslo in škotski viski. Carine bodo sproti ocenjevali na podlagi pogovorov z državami EU, v uradu trgovinskega predstavnika pa pričakujejo tudi pogajanja za rešitev spora o subvencijah. | Ne trgovinsko premirje z ZDA, potreben je trgovinski mirDelni trgovinski dogovor med ZDA in Kitajsko je dobrodošla novica, ki pa ni izničila negativnega vpliva trgovinske vojne na svetovno gospodarstvo, je ob začetku letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada dejala njegova generalna direktorica Kristalina Georgieva.Kot je poudarila, trgovinsko premirje ni dovolj, potrebujemo trgovinski mir. Z njim bi se trgovina po njenih besedah lahko vrnila k svoji vlogi motorja svetovnega gospodarstva.Georgieva je komentirala tudi novico, da sta EU in Velika Britanija dosegli dogovor o brexitu. Kot je poudarila, je to dobrodošlo, a je treba počakati, ali bo dogovor dobil dovolj podpore. Dogovor namreč potrebuje še podporo voditeljev držav članic, potrditev v britanskem parlamentu in podporo Evropskega parlamenta. | ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/kolh.webp)