V Berlinu o kmetijstvu in podeželju v obdobju urbanizacije

![](/public_content/media/Novice/Slovenija/GFFA2016.gif)V okviru 81. mednarodnega sejma prehrane, kmetijstva in hortikulture "Zeleni teden", sta minuli vikend v Berlinu potekala 8. globalni forum za prehrano in kmetijstvo in 7. berlinski Vrh kmetijskih ministrov z vsega sveta. Vodilna tema razprave obeh je povezana s sloganom foruma: "Kako nahraniti mesta?"Sicer pa bo mednarodni sejem prehrane, kmetijstva in hortikulture "Zeleni teden" v Berlinu, z razstavnim prostorom Slovenije v hali 8.2. odprt do 24. januarja. Posveta z naslovom: "Kmetijstvo in podeželje v obdobju urbanizacije" in Zelenega sejma se je udeležilo okoli 70 ministrov in drugih visokih predstavnikov držav iz vsega sveta. Na obeh dogodkih je Slovenijo zastopal minister mag. Dejan Židan, ki se je ob koncu svojega obiska v Berlinu srečal tudi s tam živečimi Slovenci. Minister Židan je drugi dan obiska v Nemčiji začel s srečanjem z ministrico za kmetijstvo Srbije Snežano Bogosavljević Bošković. Minister in ministrica sta pregledala dosedanje sodelovanje na področju kmetijstva in poglede na aktualno dogajanje na področju prehranskega sektorja. Srbska ministrica je slovenskega ministra tudi povabila na obisk v Srbijo, kjer bi še poglobili tradicionalno dobro sodelovanje med državama. Vodilna tema Globalnega foruma za kmetijstvo in prehrano je bila vprašanje, kako nahraniti naša mesta ter vprašanje kmetijstva in kmetijskih površin v dobi urbanizacije. Poudarili so, da je potrebno podeželje pripeljati v mesto, mesto pa mora razumeti in sprejeti podeželje. Posebej so izpostavili pomen kratkih verig tudi v mestih ter potrebo po še večji zaščiti kmetijskih zemljišč. Forum je bil tudi izhodišče za popoldansko razpravo na 7. berlinskem Vrhu kmetijskih ministrov. Na njem so ministri in visoki predstavnikov držav iz celega sveta odprli razpravo, osredotočeno na vprašanje, kako zagotoviti dovolj hrane in učinkovite prehranske sisteme za naraščajoča mesta. Urbanizacija je eden ključnih izzivov prihodnosti. V mestih živi danes okoli 3,5 milijard globalnega prebivalstva. Do leta 2050 se predvideva, da bo to število naraslo na 6 milijard ali več kot 70 % svetovnega prebivalstva. Zato urbanizacija predstavlja izziv tako za razvoj mest, kot tudi za razvoj podeželja. Kako zagotoviti dostop do kakovostne hrane za naraščajoče mestno prebivalstvo in kakšen prehranski sistem je za to potreben, je pomembno vprašanje, ki je del širšega načrtovanja razvoja in upravljanja mest. Je tudi vprašanje, ki vpliva na kmetijstvo, podeželje in upravljanje omejenih naravnih virov. V Sloveniji se izziva naraščajočih mest in v okviru tega procesa že skrbimo za trajnostno upravljanje naravnih virov in za varstvo kmetijskih zemljišč in voda. V Sloveniji smo bili zaradi pritiska urbanizacije v zadnjih desetletjih priče pozidavi kmetijskih zemljišč z visokim pridelovalnim potencialom. Zato z zakonodajo s področja varstva kmetijskih zemljišč, z ukrepi agromelioracij in odpravo zaraščenosti kmetijskih zemljišč ter z izboljšanjem posestne in velikostne strukture kmetijskih gospodarstev, spodbujanjem namakanja ter z drugimi ukrepi skrbimo za ohranjanje rodnosti tal in proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč ter na ta način prispevamo k prehranski varnosti, ob hkratni skrbi za okolje in za zagotavljanje prehranske varnosti za obdobja ekonomskih kriz. S svojo kmetijsko politiko in politiko razvoja podeželja, katere pomemben del je tudi spodbujanje lokalne samooskrbe in kratkih preskrbnih verig, Slovenija skrbi za zagotavljanje trajnostne in varne preskrbe s hrano za vse. Razprava 8. Berlinskega vrha je vodila v sprejetje konkretnih političnih sporočil v obliki sklepnega sporočila ministrov, ki predstavlja prispevek k mednarodni razpravi o kmetijski politiki.