Trgovinski sporazum med ZDA in Azijo namesto dostopa do trgov odpira sodelovanje

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/ahandshake.webp)Indo-pacifiški gospodarski okvir (IPEF), ki so ga ZDA objavile med obiskom predsednika Josepha Bidna na Japonskem, kljub nazivu trgovinski ne prinaša večjega dostopa držav članic na medsebojne trge, temveč predvsem tesnejše sodelovanje na različnih področjih za premagovanje skupnih izzivov. IPEF je manj ambiciozen od Trans-pacifiškega sporazuma (TPP), o katerem se je z Azijci pogajal ameriški predsednik Barack Obama in od katerega je njegov naslednik Donald Trump odstopil. Po razlagi Bidnovih svetovalcev gre pri dokumentu za osrednji del predsednikove "post-neoliberalne trgovinske politike". Poleg ZDA in Japonske so se IPEF za zdaj pridružile še Avstralija, Brunej, Indija, Indonezija, Južna Koreja, Malezija, Nova Zelandija, Filipini, Singapur, Tajska in Vietnam. Vse te države skupaj zaležejo za 40 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP). Države članice IPEF so sporočile, da jim bo okvir pomagal v pripravah na gospodarstvo prihodnosti po krizah, ki sta jih povzročila pandemija covida-19 in ruska vojna proti Ukrajini. Tradicionalni trgovinski sporazumi, ki sta jih v ZDA prej podpirali obe veliki stranki, so odpirali tržišča z obljubo, da bo globalizacija pospešila gospodarsko rast in odprla bolje plačana delovna mesta. Namesto tega so se delovna mesta v predelovalni industriji selila na tuje, v ZDA pa so propadala, so ugotovili v ZDA. Življenjski standard večine Američanov naj bi stagniral ali nazadoval, odstotek najbogatejših pa naj bi imel izjemno premoženje. Določeni politiki naj bi to znali izkoristiti in se izrekajo proti izkoriščanju ameriških delavcev s strani tujcev. Trump je denimo od TPP odstopil, leta 2016 pa je zmagal na volitvah tudi zaradi kritiziranja trgovinskih sporazumov, menijo analitiki. Bidnov cilj je medtem trgovinska politika, ki bolj upošteva želje in skrbi ameriških volivcev obeh strank. Bistvena razlika IPEF glede na tradicionalne trgovinske sporazume, ki so imeli v zahodnih državah nasprotne učinke od predvidenih, naj bi bilo pomanjkanje odpiranja dostopa do trgov. Gre bolj za sodelovanje pri vprašanjih skupnega interesa, kot so oskrbovalne verige, digitalna tehnologija, podnebne spremembe in podobno. Zaradi tega se je Biden tudi izognil težavam s senatno potrditvijo okvirja, je slišati v ZDA. Zvezne države se na primer strinjajo, da bodo skupaj identificirale ozka grla v oskrbovalnih verigah in skupaj ukrepale, da jih razrešijo. Če nekaj zapre določeno tovarno v neki državi, bo druga tovarna v drugi državi povečala proizvodnjo, da nadoknadi izpad. Drugi pomemben element najnovejše ameriške trgovinske politike v Aziji pa je zadrževanje širjenja vpliva Kitajske v regiji. Če se bodo članice IPEF dogovorile o standardih obnašanja glede oskrbovalnih verig, interneta, energije in drugega, se bo morala Kitajska odločiti, ali bo standarde sprejela ali pa šla svojo pot. Bidnova vlada sicer prav tako razmišlja o vrnitvi ZDA k TPP, ki se mu želi pridružiti tudi Kitajska.