Svetovne cene hrane marca na rekordni ravni

Cene hrane so se marca občutno zvišale, ugotavlja Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Ruski napad na Ukrajino je tako povzročil hude pretrese na trgu hrane, predvsem pri najpomembnejših žitaricah in rastlinskih oljih. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/-314-Meso-i-zdravlje[1].webp) Indeks cen hrane, ki ga izračunava FAO, je tako dosegel najvišjo raven od začetka meritev v 1990. "Svetovne cene hrane so marca zabeležile občuten skok in dosegle najvišjo raven kdajkoli, saj je vojna v črnomorski regiji povzročila pretrese na trgih za glavne žitarice in rastlinska olja," so zapisali v FAO. Njihov indeks cen hrane je tako marca v povprečju dosegel 159,3 točke, kar je 17,9 točke oziroma 12,6 odstotka več kot februarja, ko je dosegel prejšnji rekord od začetka izračunavanja v 1990. Medletno je bila vrednost kazalnika, ki spremlja mesečne premike cen košarice prehranskih surovin, s katerimi se najbolj pogosto trguje, višja za 40,1 točke ali 33,6 odstotka. Podindeks za žitarice je bil glede na februar s 170,1 točke višji za 24,8 točke ali 17,1 odstotka, rast kazalnika pa so kot posledica vojne v Ukrajini poganjale predvsem cene pšenice in nekrušnih žit. Rusija in Ukrajina namreč predstavljata okoli 30 oziroma 20 odstotkov vsega svetovnega izvoza pšenice in koruze. Medletno je bil podindeks višji za 46,2 točke oziroma 37,3 odstotka. Svetovne cene pšenice so tako na primer samo v marcu porasle za skoraj petino, cene koruze pa za 19 odstotkov in skupaj s cenami ječmena in sirka dosegle zgodovinski rekord. Po drugi strani pa so recimo cene riža, ki je pomemben vir prehrane za mnoge, na mesečni ravni ostale bolj ali manj nespremenjene in so za desetino nižje kot marca lani. Kazalnik cen rastlinskih olj je bil marca z 248,6 točke glede na februar višji za 46,9 točke ali 23,2 odstotka, medletno pa za 89,3 točke oziroma skoraj 56 odstotkov. Rast indeksa so poganjale predvsem cene sončničnega olja, pri katerem je Ukrajina največji svetovni izvoznik. Posledično se je ob sočasnem učinku rasti cen nafte precej zvišala tudi cena sojinega in palmovega olja ter olja iz oljne repice. Podindeks za sladkor je bil v mesečni primerjavi višji za 7,4 točke oziroma 6,7 odstotka, medletno pa je bil višji za 21,7 točke oziroma za več kot petino. Poleg naraščajočih cen nafte je na dvig cen sladkorja vplivala tudi rast vrednosti brazilskega reala, draženje pa so blažili dobri obeti za letino v Indiji. Podindeks cen mesa je bil marca glede na februar višji za 5,6 točke oziroma 4,8 odstotka in je dosegel novo najvišjo raven od začetka merjenja. Medletno je bil višji za 19,2 točke oziroma 19 odstotkov. Cene mesa so poganjale predvsem cene prašičjega mesa zaradi pomanjkanja prašičev za zakol v Evropi. Rastejo tudi cene perutnine zaradi negativnega vpliva več izbruhov ptičje gripe na ponudbo. Cene mleka in mlečnih izdelkov so bile marca mesečno višje za 3,7 točke oziroma 2,6 odstotka, medletno pa za 27,7 točke oziroma 23,6 odstotka. Ob pritiskih na cene in dobave ne le hrane, ampak tudi energije, gnojil in drugih surovin, se vse bolj krepijo strahovi pred uničujočimi posledicami vojne v Ukrajini na prehransko varnost po svetu, predvsem v revnejših državah. Prvi primeri tega se že kažejo ponekod po Afriki in Aziji, kjer zaradi naraščajočih cen prihaja do političnih in družbenih napetosti.