Rast cen pri proizvajalcih septembra malo upočasnjena

Inflacija se je januarja ob hitri rasti cen energentov, hrane in storitev precej okrepila. Še naprej se krepijo tudi cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, v najnovejši številki Ekonomskega ogledala ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). V Sloveniji je večina kazalnikov konec lanskega leta kazala na ohranjanje relativno ugodnih gibanj gospodarske aktivnosti. Negotovosti zaradi epidemičnih razmer so bile prisotne v storitvenih dejavnostih. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v zadnjem četrtletju lanskega leta precej povečala, prav tako tudi blagovna menjava, izvozna pričakovanja v začetku letošnjega leta ostajajo visoka. Trošenje gospodinjstev se je v zadnjem četrtletju 2021 povečalo v trgovini z neživili, močno pa se je povečala tudi prodaja v trgovini z motornimi gorivi, na kar je ob večjem prometu tovornih vozil vplivala tudi prodaja tranzitnim kupcem. Ob koncu leta se je prodaja ponovno povečala tudi v tržnih storitvah, kjer so le še storitve potovalnih in zaposlovalnih agencij močno zaostajale za ravnmi izpred epidemije. Aktivnost v gradbeništvu je ob koncu lanskega leta ostala medletno nižja. Zaradi naraščanja cen surovin in pomanjkanja delovne sile pa je bila še naprej visoka rast cen gradbenih storitev. Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila prodaja januarja medletno večja za 30 odstotkov, kar je tudi posledica lanske nizke osnove zaradi zajezitvenih ukrepov, in za sedem odstotkov manjša kot januarja 2020. Za predkrizno ravnjo so znatno zaostajale gostinske, kulturne in razvedrilne storitve ter igre na srečo, manjša pa je bila tudi prodaja v trgovini. Razpoloženje v gospodarstvu se je januarja v večini dejavnosti nekoliko izboljšalo, v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki pa je ostalo na enaki ravni kot decembra lani. Razmere na trgu dela ostajajo dobre. Število delovno aktivnih se je novembra lani znova občutno povečalo. Ob pomanjkanju domače delovne sile je bil prispevek tuje delovne sile k skupni rasti zaposlenosti novembra lani skoraj 50-odstoten. Nadaljeval se je tudi upad dolgotrajno brezposelnih, njihovo število je bilo manjše kot pred začetkom epidemije. Medletna rast povprečne bruto plače v zasebnem sektorju ostaja visoka. V nekaterih dejavnostih (predelovalne dejavnosti, gradbeništvo in gostinstvo) na to že lahko vpliva tudi pomanjkanje delovne sile. Medletna rast plač v javnem sektorju se je v drugi polovici lanskega leta zaradi prenehanja z epidemijo povezanih izplačil dodatkov opazno znižala, novembra pa je bila že negativna. Javnofinančni primanjkljaj je v letu 2021 znašal 2,9 milijarde evrov in je bil za 0,6 milijarde evrov nižji kot v letu 2020. Na zmanjšanje sta vplivali visoka rast prihodkov in upočasnjena rast odhodkov. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/ainfl.webp)