RAZISKAVA: Največji kradljivci trgovin so njihovi zaposleni

Trgovske verige se vsako leto spopadajo z milijardnimi stroški, ki jih povzročijo "dolgoprsti" zaposleni. V ZDA zaposleni v trgovinah pokradejo več kot stranke, v EU je z njimi največ težav v Španiji. ![](/storage/files/images/shoplifting.jpg)Pred božično-novoletno mrzlico trgovce skrbijo predvsem tatvine. Medtem ko ob tej besedi tipično pomislimo na iznajdljive stranke, so v veliko primerih za nepojasnjeno izginjanje dobrin (ali celo denarja) odgovorni sami zaposleni. Ti so v ZDA največje srake, medtem ko je v Evropi pojav bistveno manj razširjen. Po podatkih organizacije Euromonitor International Checkpoint je kraja med zaposlenimi skorajda nezabeležen pojav, saj se – posebej zaradi kriznega ekonomskega položaja – zaposleni močneje kot sicer bojijo izgube službe. Skupni strošek teh kraj (in raznih prevar dobaviteljev in zaposlenih) je ocenjen na 88,8 milijarde evrov letno. Španske kupce je kriza očitno še posebej prizadela – v evropskem kontekstu so absolutni rekorderji, saj jim opisane nečednosti vsako leto odrežejo 1,4 odstotka (okoli 187 milijona evrov) skupnih prihodkov od prodaje, ki znašajo 2,62 milijarde. Po poročanju portala thinkspain.com najpogosteje izginjajo živila in higienski izdelki – torej osnovne potrebščine. Francija in Nizozemska imata približno enake odstotke teh nezakonitih odhodkov, medtem ko so v Nemčiji in Veliki Britaniji malce nižji – 1,1 oziroma 1,2 odstotka. A po statistikah Euromonitorja je Evropa kljub obilnemu odtoku dobrin in denarja v trgovskih verigah bistveno drugačna od ZDA. V povprečju je namreč pri izgubi od vsakega ustvarjenega evra kraja kupcev odgovorna za polovico, medtem ko so zaposleni krivi le za 18 centov. Po poročanju Atlantica je stanje v ZDA naravnost alarmantno, saj zaposleni pri njihovih trgovcih ukradejo več kot kupci. Global Retail Theft Barometer poroča, so zaposleni odgovorni za 47 odstotkov izginulih prihodkov, pustolovsko navdahnjeni kupci pa za 37 odstotkov. Letno ameriške trgovske verige na račun dolgoprstih zaposlenih tako izgubijo dobrih 14 milijard evrov. Kraja med zaposlenimi pa ni pojav, omejen zgolj na trgovce. Gostinsko panogo je namreč v praksi precej težje nadzorovati, v njej pa se obrne tudi ogromno gotovine. Podvigi zaposlenih segajo vse od nezabeleženega števila prodanih pijač do neposrednega brskanja po blagajni. Po podatkih raziskave ameriškega podjetja COD naj bi zaposleni v restavracijah v ZDA v povprečju letno v žep pospravili dobrih 90 evrov. Tudi vodilni kadri, ki naj bi sicer služili kot vzor, niso odporni proti temu – njihov letni stranski prihodek naj bi bil malce nad 60 evri. | Kraj v Sloveniji (naj bi bilo) malo V Mercatorju pravijo, da so takšni primeri izjemno redki in da kraje med zaposlenimi ni veliko. "Glede na število trgovin in število zaposlenih v naših trgovinah ne moremo govoriti, da je to težava. Če se nedvoumno ugotovi, da se je to zgodilo, se z zaposlenim pogovorimo, mogoče sledi disciplinska komisija, v skrajnih primerih sledi tudi izguba službe," pravi Tanja Durin iz Mercatorja. V Sparu naj bi naraščale kraje računalniških in tehničnih izdelkov. "Število kraj v trgovinah Spar je v letošnjem letu primerljivo z enakim obdobjem v lanskem letu. Opažamo odtujevanje izdelkov v vseh blagovnih skupinah. Organizirane skupine so zainteresirane najpogosteje za izdelke, ki jih je mogoče prodati na črnem trgu – opažamo porast odtujenih izdelkov s področja računalništva, mobilne telefonije ter zabavne elektronike," so sporočili iz trgovskega podjetja Spar Slovenija. | Pri pripravi članka nam je pomagala Bernarda Škrabar: - Bernarda Škrabar se z detektivskim delom ukvarja že deset let. Je direktorica Detektivsko-varnostne agencije, katere del je tudi poslovna enota Satja, ki velja za prvo žensko detektivsko agencijo pri nas. - Lani je prejela priznanje Etični voditelj leta, njena agencija je med prvimi podpisniki Smernic korporativne integritete in Deklaracije o poštenem poslovanju, dokumentov, ki jih običajno podpisujejo le večja podjetja. - Edini v Sloveniji imajo svoj detektivski laboratorij oziroma center in detektivsko intervencijsko ekipo, ki deluje neprestano, vse dni v letu. Veliko vlagajo v izobraževanje in usposabljanje sodelavcev. - Preden je postala detektivka, se je Škrabarjeva specializirala za osebno varovanje. Med drugim je bila osebna varnostnica za Pink, Bryana Adamsa in skupino The Hives, ko so nastopali v Sloveniji. Tudi sicer se nenehno izobražuje, veliko bere, sledi trendom in novostim, obiskuje specializirane sejme v tujini ipd..