Porast e-trgovine leta 2021 za 13 odstotkov

Evropski trg e-trgovine je lani zrasel za 13 odstotkov, na 718 milijard evrov, a se sooča s podobnimi izzivi kot širši maloprodajni sektor, razkriva novo poročilo Ecommerce Europe in EuroCommerca. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/vozicek_notr.webp) Poročilo o evropski e-trgovini za leto 2022 je pokazalo, da je stopnja rasti e-trgovine ostala stabilna, z neznatnim povečanjem v primerjavi z letom 2020 kljub omilitvi omejitev zaradi COVID-19. Poročilo opredeljuje dva ključna trenda. Prvič, da se prodaja v e-trgovini začenja normalizirati po okrepljenih prodajnih vzorcih po obdobju pandemije, pri čemer se rast počasi stabilizira. Drugič, potrošniki so zaradi inflacije, posledic vojne v Ukrajini, motenj v dobavni verigi in splošnega občutka negotovosti bolj previdni pri porabi. Čeprav je to še težko oceniti, bo imela vojna v Ukrajini velike posledice za evropsko gospodarstvo, a tudi za trge e- poslovanja. "Mnogi so že poročali o upadu kupne moči in zaupanja potrošnikov, predvsem zaradi visokih cen energije, inflacije in negotovosti glede prihodnosti," je komentiral Luca Cassetti, generalni sekretar Ecommerce Europe. Ne glede na to pa v poročilu ugotavljajo, da prodaja v e-trgovini zaenkrat doživlja le majhen upad. To kaže, da je sektor digitalne trgovine postal nenadomestljiv in zelo odporen. Poleg tega je industrija spletnih storitev, kot so: e-turizem, dogodki in prodaja vstopnic, v zadnjem letu vztrajno okrevala. "Maloprodajni in veleprodajni sektor sta v fazi pomembnih preobrazb, da bi trg postal bolj digitalen, trajnosten in pritegnil. Ocenjujemo, da bodo morala podjetja do leta 2030 podvojiti svoje naložbe, da bi uspešno dosegla to preobrazbo," je dejala Christel Delberghe, generalna direktorica EuroCommerca. Glede na to poročilo je Zahodna Evropa daleč najmočnejša regija v smislu B2C e-trgovinskega prometa, saj ima 63 odstotkov celotnega prometa za leto 2021. Na drugem mestu je Južna Evropa s samo 16 odstotki celotnega prometa, medtem ko sta Srednja in Severna Evropa na tretjem in četrtem mestu (10 % in 9 %), Vzhodna Evropa (2 %) pa na zadnjem mestu.