Plod suženjskega dela v Braziliji tudi na evropskih trgovskih policah

Suženjsko delo in sporne okoljske prakse zaznamujejo pomemben del proizvodnje hrane v Braziliji. Produkti, ki so rezultat tovrstnih spornih poslovnih praks, so prisotni tudi na evropskih in slovenskih trgovskih policah. Potrošniki morajo zahtevati več preglednosti, menita brazilska aktivista Carlos Eduardo Silva in Natalia Suzuki. O suženjskem delu v Braziliji poročajo v dejavnostih, kot so reja živine in drugi kmetijski sektorji, gozdarstvo, rudarstvo in gradbeništvo. Od leta 1995 so oblasti iz suženjskih razmer rešile več kot 57.000 delavcev. "To je le vrh ledene gore," je v pogovoru z novinarji, ki ga je danes v Ljubljani pripravila nevladna organizacija Focus, dejala Natalia Suzuki iz organizacije Reporter Brasil. Dodala je, da ne gre za ostanke zgodovinskega sistema, ampak za del proizvodnih procesov sodobnega časa. Fotografije pričajo o grozljivih razmerah, v katerih živijo izkoriščani delavci v Braziliji. Spijo denimo na trdih deskah in v šotorih, narejenih iz folije. Nimajo dostopa do sanitarij, pogosto tudi ne do hrane in vode. Njihove higienske razmere so katastrofalne. Suzuki je v svoji predstavitvi izpostavila tudi fotografijo delavca, ki pije vodo iz embalaže pesticida. Postregla je tudi s podatkom, da povprečen delavec na plantaži sladkornega trsa dnevno poseka okoli 20 ton trsa. Obenem proizvodnjo velikega dela hrane v Braziliji spremljajo sporne okoljske prakse. V brazilskem amazonskem deževnem gozdu vsako sekundo posekajo 17 dreves, od tega jih 90 odstotkov pade zaradi živinoreje. V državi uporabljajo 1600 pesticidov, od tega je 40 odstotkov takšnih, ki so v EU prepovedani. Čeprav Brazilija ni med najpomembnejšimi dobaviteljicami hrane za EU, pa je izrednega pomena pri določenih proizvodih. Tako je denimo 40 odstotkov v Braziliji pridelane kave in 50 odstotkov tam izdelanega pomarančnega soka izvoženega v Evropo. Med pomembnejšimi brazilskimi izdelki za evropski trg sta denimo še sladkor in govedina. Primerov, da so brazilski izdelki spornega izvora pristali v Evropi, je veliko. Veriga kavarn Starbucks tako streže kavo, pridelano v Braziliji z v EU prepovedanimi pesticidi, je izpostavila Suzuki. Med multinacionalkami, povezanimi s spornimi proizvodi, sta tudi McDonald's in Nestle, je dodal sindikalist in svetovalec Nacionalne zveze delavcev v kmetijstvu Carlos Eduardo Silva. Tudi če potrošnik izbere v Sloveniji ali v EU pridelano govedino, je v prehrani teh živali pogosto uporabljena soja, ki je pridobljena iz Brazilije s suženjskimi in okoljsko spornimi praksami. Silva je zato potrošnike pozval zlasti k temu, naj bodo radovedni in naj zahtevajo podatke o izvoru živil. "Pomembno je, da zahtevamo informacije o celotni dobavni verigi," je dejal. Kot primer dobre prakse sta aktivista izpostavila brazilsko "umazano listo" podjetij, ki izkoriščajo delavce v suženjskih razmerah. Na njej je več kot 180 podjetij, ki jih ob visokih finančnih kaznih močno prizadene tudi izguba ugleda, sta pojasnila. V EU je pomembna iniciativa uredba o dolžni skrbnosti podjetij, ki jo je Bruselj predlagal februarja letos. Trenutno ima podobna pravila vzpostavljenih le nekaj članic unije, med njimi je Francija. V tej državi so sindikati pred sodišče na podlagi te zakonodaje zaradi spornih delavskih praks letos postavili McDonald's, postopek je v teku. Banka BNP Paribas se je znašla pod lupo zaradi financiranja brazilskega proizvajalca govedine Marfrig. Brazilska aktivista opozarjata na prepletenost sistema in deljeno odgovornost vseh deležnikov - od vlad prek podjetij do potrošnikov. Med rešitvami med drugim pozivata k odgovornemu ravnanju podjetij, tudi v zvezi z njihovimi dobavnimi verigami, jasnemu razkrivanju dobaviteljev ter zmanjševanju števila posrednikov v verigah. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/apitado.webp)