Organizacija EUFIC predstavila zemljevid sezonskega sadja in zelenjave

Neprofitna potrošniška organizacija EUFIC je zagnala prvi evropski zemljevid sezonskosti sadja in zelenjave. Ta združuje informacije iz 24 držav in šestih evropskih podnebnih pasov. Potrošniki lahko hitro pridejo do informacij, katero sadje oz. zelenjava sta v nekem mesecu sezonska. S tem zemljevid osvešča o zdravih prehranskih izbirah. ![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/fruitmap web.jpg>) EUFIC (European Food Information Council) se je za to potezo odločil v kontekstu tega, da je 2021 mednarodno leto sadja in zelenjave, zemljevid pa ponuja natančne in znanstveno utemeljene podatke v pomoč evropskim potrošnikom pri njihovi izbiri. V EUFIC so pojasnili, da orodje združuje podatke iz nacionalnih baz in pokriva več kot 200 sezonskih vrst sadja in zelenjave ter 24 držav, tudi Slovenijo, in šest podnebnih pasov (arktični, zmerno hladni oz. borealni, oceanski, celinski, sredozemski in gorski). Za zdaj je na [spletni strani](https://www.eufic.org/en/explore-seasonal-fruit-and-vegetables-in-europe) na voljo v angleškem jeziku, v prihodnje bo tudi v francoščini, nemščini, italijanščini in španščini. Uporabniki lahko izbire prilagajajo glede na državo, letni čas ali mesec, cilj pa je z izborom sezonske prehrane pripomoči k zdravim in trajnostnim prehranskim izbiram. Za sezonsko sadje in zelenjavo namreč velja, da sta zaradi večje svežine bolj zdrava in hranljiva ter tudi okolju prijazna, saj odpade potreba po daljšem transportu in skladiščenju. "V Evropi smo vajeni vse leto imeti velik izbor hrane, s čimer se pogosto odtujimo od dejanskega izvora naše prehrane," je povedala generalna direktorica EUFIC Laura Fernandez Celemin. Poudarila je, da je namen zemljevida spodbujati uživanje lokalne in sezonske hrane ter tako prispevati k raznoliki, zdravi in okoljsko vzdržni prehrani. Kot je po navedbah EUFIC pokazala nedavna anketa evropske potrošniške organizacije BEUC, sta dve tretjini potrošnikov odprti za spremembe prehranskih navad iz okoljskih razlogov, bodisi z zmanjšanjem količin odpadne hrane, nakupovanjem več sezonskih sadja in zelenjave ali z uživanjem več hrane rastlinskega izvora. Vendar pa so kot eno od pomembnejših ovir potrošniki izpostavili pomanjkanje informacij, zaradi česar težko prepoznajo okoljsko vzdržne prehranske možnosti.