Nemški projekt: Do leta 2030 prepoloviti količino zavržene hrane

Nemčija želi do leta 2030 prepoloviti količino zavržene hrane, s čimer želi odgovoriti tako na okoljske kot humanitarne izzive. Kampanja, ki jo je minuli teden oznanila nemška vlada, bo nagovarjala gospodinjstva, živilskopredelovalno industrijo, trgovce in gostince. ![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/food waste web.jpg>) Natančnih dejstev o količini zavržene hrane v Nemčiji po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sicer ni in prav pridobitev izhodiščnih baz podatkov naj bi bil prvi korak kampanje. Študija iz 2012, ki jo je naročilo ministrstvo za kmetijstvo in prehrano, je sicer pokazala, da v Nemčiji letno zavržejo približno četrtino vse prehrane v obtoku oz. 11 milijonov ton. Od tega naj bi 61 odstotkov odpadlo na gospodinjstva, 17 odstotkov na živilskopredelovalno industrijo in velike porabnike hrane, kot je gostinski sektor, ter štirje odstotki na trgovino na drobno. Kar nekaj zavržkov je tudi v kmetijskem sektorju. Nekoliko globlja analiza in 2017 je medtem pokazala, da gospodinjstva letno zavržejo okoli 4,4 milijona ton hrane, kar pomeni 55 kilogramov na člana gospodinjstva. V koših za smeti konča največ povsem užitnega sadja, zelenjave, kruha in pripravljenih jedi. Kampanja za prepolovitev količine zavržene hrane do 2030, ki jo je ta teden oznanila kmetijska ministrica Julia Klöckner, nagovarja gospodinjstva, živilsko industrijo, trgovce in gostinski sektor, predvideva pa tako raziskave kot vrsto ukrepov na prostovoljni ravni. Predvideni so ukrepi po celotni prehranski verigi, dorekli pa naj bi jih v okviru petih forumov za dialog med deležniki. V okviru teh naj bi opredelili prostovoljne cilje, ki bi jim potem posamezni sektorji sledili.Med ukrepi se omenjajo embalaža z jasnejšimi informacijami glede rokov uporabe, spremembe v proizvodnji, dobavi in naročanju živil, cenovne akcije v trgovini na drobno, akcije osveščanja in spodbujanje humanitarnih akcij razdeljevanja hrane tik pred potekom roka. Medtem ko v živilskopredelovalni industriji in trgovini na drobno kampanjo pozdravljajo, pa so okoljevarstveniki in stranka Zelenih kritični do tega, ker so predvideni le prostovoljni ukrepi. zavzemajo se za zavezujočo zakonodajo po zgledu Francije, kjer so pred leti velikim trgovinam z živili prepovedali, da bi neprodano, a še vedno užitno hrano metale v smeti, ampak morajo še vedno užitna živila darovati revnim ali pa jih nameniti za krmo živalim oziroma za kompost. V Berlinu takšnim ukrepom niso naklonjeni.