Na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo o (odvečni) hrani

Na seji Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo v Bruslju je bila v ospredju razprava o ustanovitvi tehničnega sekretariata za manjše uporabe na področju fitofarmacevtskih sredstev, v okviru točk "razno" pa so ministri obravnavali pobudo za odpravo ovir, ki prispevajo k zavržkom in izgubam hrane.![](/storage/files/images/-314-Meso-i-zdravlje[1].jpg) Razpravljali so tudi o problematiki emisij toplogrednih plinov iz kmetijske dejavnosti v kontekstu obravnave Podnebno-energetskega okvira EU do leta 2030 ter se opredelili do možnosti pregleda zakonodaje na področju zaščite živali med prevozom. Razprave se je udeležil tudi minister za kmetijstvo in okolje Slovenije **Dejan Židan**. V okviru osrednje točke razprave je Evropska komisija predstavila poročilo o ustanovitvi tehničnega sekretariata in morebiti osnovanja evropskega sklada za manjše uporabe na področju fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Manjša uporaba se nanaša rastlinske kulture, ki se gojijo v manjšem obsegu in je običajno tudi njihova poraba manjša (npr. citrusi, češnje, slive, maline, fige, šparglji, olive...) oz. premajhna, da bi industrijo spodbudila k naložbi za registracijo sredstva za varstvo rastlin. Te kulture imajo velik ekonomski pomen za gojitelje, pomembne pa so tudi z vidika raznovrstnosti. Skupna vrednost proizvodnje teh kultur na EU ravni se ocenjuje na približno 70 milijard evrov na leto, kar predstavlja 22% celotne vrednosti rastlinske pridelave EU. Komisija je v poročilu izpostavila glavne vzroke za težave v zvezi z manjšimi uporabami in predlagala štiri različne možne poti. Slovenija pozdravlja aktivnosti v smeri večje preglednosti nad dovoljenimi uporabami FFS na manjših kulturah, kot tudi iskanju dodatnih možnosti varstva rastlin manjših kultur. V prvi vrsti se zavzema za integrirano varstvo rastlin, s čim manjšo uporabo sredstev za varstvo rastlin, zaveda pa se da je v določenih primerih – kot skrajni ukrep varstva rastlin – potrebna tudi uporaba FFS. Predlagane rešitve s strani Evropske komisije bodo povečale obseg pravilne kontrolirane rabe FFS na manjših kulturah, kar bo povečalo varnost živil, saj se je v preteklosti občasno pojavila vsebnost pesticidov v majhnih kulturah kot posledica uporabe neregistriranih sredstev za ta namen rabe. Ministri so se seznanili tudi s poročanjem nizozemske in švedske delegacije v zvezi z izgubami in zavržki hrane, kar tudi Slovenija prepoznava kot pomemben moralni, ekonomski, socialni in okoljski problem. Na pobudo Irske je na Svetu potekala tudi razprava o problematiki emisij toplogrednih plinov iz kmetijske dejavnosti v kontekstu obravnave Podnebno-energetskega okvira EU do leta 2030. Opozorjeno je bilo, da je treba v okviru te razprave ustrezno nasloviti ne samo kmetijstvo, ampak celoten sektor rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva (v angleščini t.i. LULUCF sektorji), saj gre za večfunkcionalno naravo tega sektorja. Slovenija se je strinjala, da bi morali zaradi specifične problematike emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva to vprašanje ustrezno nasloviti tudi na zasedanjih Sveta za kmetijstvo in ribištvo ter se pridružila pozivu, da se v ta prizadevanja ustrezno vključi tudi Generalni direktorat za kmetijstvo. Opozorila je tudi na potrebo, da se v novem podnebnem svežnju primerno prizna doprinos ponorov v gozdovih k podnebnim prizadevanjem. Ministri so se seznanili tudi s poročanjem danske delegacije o zaščiti živali med prevozom. Slovenija je poudarila, da je to področje za nas izredno pomembno. Izpostavila je, da je potrebno temeljiti na znanstvenih podlagah ter potrebo po enotnem in učinkovitem izvajanju na ravni EU. | V Sloveniji zavržemo trikrat preveč hranePo podatkih Statističnega urada RS je v Sloveniji v letu 2011 nastalo skoraj 168.000 ton odpadne hrane ali 82 kg na prebivalca, kar pomeni, da Slovenci zavržemo trikrat preveč hrane, kot bi bilo z vidika racionalne porabe sploh sprejemljivo. Največji delež odpadkov nastane v proizvodnji in predelovalni dejavnosti (okoli 41%), sledi trgovska dejavnost (okoli 23%), gospodinjstva (okoli 25%) ter gostinska dejavnost (okoli 11%). Slovenija rešitev vidi v promociji in razvoju trajnostnih lokalnih prehranskih verig ter zdravega načina prehranjevanja, pri tem pa opozarja, da mora biti zmanjševanje izgub in odpadkov hrane del širšega koncepta promocije trajnostnih prehranskih sistemov, za katerega je značilen večsektorski pristop. Pomembno je zavedanje, da so vsi akterji znotraj verige odgovorni za zmanjševanje izgub in zavržkov hrane, zato je nujno sodelovanje vseh deležnikov. Primer dobre prakse predstavlja projekt zveze Lions klubov "razdeljevanje viškov hrane". Za premostitev obstoječih zakonodajnih ovir je v Sloveniji v pripravi sprememba nacionalne zakonodaje, ki bo že v letošnjem letu omogočila prodajo živil, ki izpolnjujejo zahteve glede varnosti, tudi po pretečenem datumu minimalne trajnosti. |