Mednarodna delavnica o podnebnih spremembah v kmetijstvu

## Kmetijski inštitut Slovenije je v sklopu projekta CropSustaIn v torek organiziral mednarodno delavnico na temo prilagajanja in ublažitve vpliva podnebnih sprememb v kmetijstvu. Projekt CropSustaIn bo pripomogel tudi k učinkovitejšemu vključevanju Slovenije v Evropsko raziskovalno okolje (ERA), hkrati pa bo koristil znanstveni in strokovni srenji, ki se ukvarja s problematiko kmetijske pridelave, vključno z zdravstvenim varstvom rastlin tako v Sloveniji kot tudi drugod v Evropi. [](http://www.mkgp.gov.si/typo3temp/pics/6c6f9bf054.jpg "Open Image") Priznani domači in tuji strokovnjaki s področja kmetijstva in okolja, predstavniki ministrstev in laične javnosti so razpravljali o zadnjih izsledkih raziskav iz znanja o vplivu podnebnih sprememb na okolje, s poudarkom na kmetijstvu. Opozorili so na nujnost bolj intenzivnega ukrepanja in implementacijo že pripravljenih strategij za preprečevanje škod v kmetijstvu zaradi vpliva podnebnih sprememb. Pregledali so tudi stanje v pogajanjih in predstavitvi pričakovanj pred mednarodno podnebno konferenco COP21 v Parizu (30. 11. – 11. 12. 2015). Kmetijstvo se v zadnjih letih sooča s številnimi novimi izzivi, ki nastajajo zaradi podnebnih sprememb, globalizacije trga, vnosa in širjenja številnih tujerodnih vrst škodljivih organizmov. Zato je trenutno največji izziv razvoj optimalne, trajnostno naravnane kmetijske proizvodnje. Za Slovenijo so značilna majhna kmetijska gospodarstva, velika reliefna razgibanost, visoka povprečna nadmorska višina in težja prehodnost terena. Takšne razmere močno otežujejo in omejujejo kmetijsko dejavnost, hkrati pa predstavljajo izziv in potrebo po razvoju inovativnih rešitev kmetijske pridelave, ki so hkrati usmerjene v varstvo okolja, trajnostno upravljanje naravnih virov in povečanje samooskrbe. Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,Tanja Strniša, je v svojem uvodnem nagovoru poudarila pomen prenosa znanja in inovacij v kmetijstvo. Izpostavila je, da se na ministrstvu zavedajo perečega vprašanja podnebnih sprememb in nujnosti prilagoditve kmetijske proizvodnje le-tem, a postopno in ne s hitenjem, saj bi tak tempo negativno vplival na obseg proizvodnje hrane in socialni položaj kmetovalcev.