Legarde:"Inflacija v območju z evrom še ni dosegla vrha"

Inflacija v območju z evrom še ni dosegla vrha, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v Evropskem parlamentu ocenila predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/alegardec.webp) Napovedala je nadaljnje zviševanje obrestnih mer, kar ostaja glavno orodje ECB za boj z inflacijo. Letna stopnja inflacije v območju z evrom je oktobra znašala 10,6 odstotka, rast cen so poganjale cene energije in hrane. "Želela bi, da je inflacija oktobra dosegla vrh, ampak se bojim, da tega ni mogoče reči," je po navedbah AFP na seji parlamentarnega odbora za gospodarske in monetarne zadeve dejala Christine Lagarde. "Menim, da je preveč negotovosti - predvsem pri prenosu visokih stroškov za energijo z veleprodajne na maloprodajno raven - za domnevo, da je inflacija dejansko dosegla vrh. To bi me presenetilo," je po navedbah AFP dodala Lagarde. ECB je v boju z inflacijo v več dvigih od julija ključne obrestne mere zvišala za dve odstotni točki. Lagarde je v nagovoru, katerega besedilo je objavljeno na spletni strani ECB, dejala, da bodo potrebna dodatna zvišanja, da se bo inflacija znižala na ciljna dva odstotka na srednji rok. Povedala je tudi, da bo Svet ECB na zasedanju decembra zasnoval ključne principe zmanjšanja obsega obveznic v bilancah centralne banke, pri čemer je po njenih besedah primerno je, da je "normalizacija" bilanc postopna in predvidljiva. Glavno orodje za boj z inflacijo ostaja zviševanje obrestnih mer, ki zmanjšuje povpraševanje in posledično pritiska na znižanje cen, bo pa potrebnega nekaj časa, da se bodo učinki teh prilagoditev občutili v gospodarstvu, je dejala. Medtem ko je denarna politika naravnana na znižanje inflacije na srednjeročni cilj, bodo gospodarski obeti odvisni tudi od ukrepanja drugih deležnikov, je menila in dodala, da mora biti fiskalna politika premišljena, tako da ne povečuje inflacijskih pritiskov. Fiskalna podpora mora zato biti ciljno usmerjena k tistim, ki jo najbolj potrebujejo, umerjena, da ne slabi prizadevanj za zmanjšanje povpraševanja po energiji, in začasna, da fiskalni impulzi ne trajajo dlje, kot je nujno potrebno. Vodja ECB je pozdravila predlog Evropske komisije za reformo evropskega okvira ekonomskega upravljanja, ki da je izhodišče za razpravo. "Vzdržna fiskalna politika je potrebna ne le za zagotovitev srednjeročne vzdržnosti dolga, ampak tudi za podporo trem ključnim prehodom, ki bodo določali našo prihodnost in naš model rasti: na čistejšo energijo, večjo ekonomsko varnost ter na bolj digitalizirano in produktivno gospodarstvo," je dejala.