Laporta:"Ponarejeno in piratsko blago prihaja od vsepovsod"

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/Lapo.webp)Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) je objavil novo [poročilo](http://www.instore.si/newsarticle/newsarticle/Zaradi-ponarejanja-vsako-leto-v-EU-izgubljenih-15-) o ponarejanju, ki kaže, da je gospodarska in družbena škoda, ki jo povzroča ponarejanje, prikrajšala vlade za proračunske prihodke, ponarejanje pa lahko podpira tudi huda kazniva dejanja, kot sta trgovina s prepovedanimi drogami in pranje denarja. O tem, katere so glavne grožnje, ki jih predstavlja ponarejanje, kako slednje vpliva na gospodarstvo držav, katere države so glavni vir ponaredkov in na kakšen način je ponarejanje izdelkov povezano z organiziranimi kriminalnimi združbami smo se ob tej priložnosti pogovarjali z Juliem Laporto, direktorjem komunikacij pri EUIPO. Rezultati objavljenega poročila kažejo, da ima ponarejanje izredno velik vpliv na različne segmente naše družbe. Cilj naše letošnje kampanje je pokazati, da ponarejanje izdelkov ni zločin brez žrtev in da ima lahko resne posledice na področju zdravstva in varnosti pa tudi gospodarstva. Obenem smo želeli pokazati, da je lahko ponarejanje povezano s hujšimi kaznivimi dejanji. Zato se letos osredotočamo na štiri sektorje, povezane z zdravjem in varnostjo potrošnikov – sektorje, znotraj katerih ste ob nakupu pristnih izdelkov s področja Evropske unije lahko prepričani v njihovo varnost. Katera so področja oz. sektorji prodaje, v katerih najpogosteje prihaja do zlorab oziroma v katerih se najpogosteje pojavljajo ponaredki? Ocenjujemo, da se v štirih ključnih gospodarskih sektorjih – kozmetični izdelki in izdelki za osebno nego, igrače in igre, farmacevtski izdelki ter vino in žgane pijače – v Evropski uniji vsako leto izgubi približno 19 milijard evrov. Kakšen vpliv ima ponarejanje blaga na državne blagajne oziroma na javnofinančne prihodke? Prav tako spremljamo izgubljene prihodke vlad po vsej Evropski uniji. Proizvajalci ponarejenih izdelkov ne plačujejo davkov, DDV-ja in socialnih prispevkov, na tak način pa vlade izgubljajo prihodek. Ugotovili smo, da je zaradi prisotnosti ponarejenih izdelkov na trgu Evropske unije vsako leto izgubljenih 15 milijard evrov javnofinančnih prihodkov. Iz katerih tujih držav prihaja v države EU največ ponarejenega blaga? Rezultati raziskave kažejo, da lahko ponarejeno in piratsko blago prihajata iz skoraj kateregakoli gospodarstva na svetu; bodisi sta v njem neposredno proizvedena bodisi preko tranzitnih točk. Vendar pa naši podatki o carinskih zasegih blaga kažejo na glavne države in regije porekla, iz katerih se ponarejeno blago izvaža. Mednje sodijo Kitajska, Hong Kong, Združeni arabski emirati, Turčija, Singapur, Tajska, Indija, Pakistan, Vietnam in Malezija. Družbe in podjetja, ki so zaradi ponarejanja in piratstva najbolj prizadeti, imajo še vedno po večini sedeže v državah članicah OECD, kot so, na primer, ZDA, Francija, Italija, Švica, Nemčija, Japonska, Koreja in Združeno kraljestvo. Svetovna trgovina s ponarejenim in piratskim blagom pa vpliva tudi na vse večje število podjetij, registriranih v drugih gospodarstvih, vključno s Kitajsko, Brazilijo in Hong Kongom. Katere so glavne grožnje, ki se pojavljajo ob pojavitvi ponarejenega blaga? Mar ti izdelki poleg gospodarske izgube predstavljajo tudi kakšne druge nevarnosti? Dober primer je sektor zdravil. Marca smo skupaj z OECD objavili poročilo o ponarejenih farmacevtskih izdelkih, ki kaže, da je bila mednarodna trgovina s to vrsto izdelkov leta 2016 vredna 4 milijarde evrov. Preučili smo podatke o številnih ponarejenih zdravilih, zaseženih na mednarodni ravni, vključno z zdravili za malarijo, diabetes, epilepsijo, srčna obolenja, HIV/AIDS, več vrst raka, visok krvni tlak in različne alergije. Raziskava je pokazala, da velika večina teh ponarejenih zdravil vsebuje napačna razmerja aktivnih sestavin, kar pomeni, da zdravila najverjetneje ne bodo delovala. Številna vsebujejo tudi neprijavljene snovi, ki lahko predstavljajo resno tveganje za zdravje. Na kakšen način je ponarejanje izdelkov povezano z organiziranimi kriminalnimi združbami in kako lahko to vpliva na gospodarstvo evropskih držav? Ponarejanje in piratstvo pogosto podpirata druge kriminalne dejavnosti. To se lahko zgodi na dva načina: kriminal, povezan s pravicami intelektualne lastnine, podpira druga kriminalna dejanja (organizirane kriminalne združbe, na primer, ponarejajo dokumente, da poskrbijo za lažje ponarejanje izdelkov) ali pa se dobiček od ponarejanja lahko porabi za druge oblike organiziranega kriminala, kot sta trgovina s prepovedanimi drogami in terorizem. Poročilo, ki smo ga pripravili v sodelovanju z Europolom, razkriva prepletenost med kriminalom, povezanim s pravicami intelektualne lastnine, in številnimi drugimi vrstami kriminala, kot so pranje denarja, ponarejanje listin, kibernetski kriminal, goljufije, proizvodnja drog in njihova preprodaja. Na kakšen način se v državah EU sankcionira kršenje pravic intelektualne lastnine? To je odvisno od posameznega državnega zakonodajnega okvirja.