Kmetijski ministri EU o prihodnosti prehranskega sektorja

## Ministri EU, pristojni za kmetijstvo, so včerajšnje delo v Amsterdamu začeli v delovnih skupinah, kjer so se dotaknili prve razprave o novi Skupni kmetijski politiki EU (SKP). ![](/storage/files/images/AMS.jpg) Slovenski minister Dejan Židan je sodeloval v skupini pod vodstvom Luksemburga, kjer so pozornost namenili pomembnima vprašanjema: "Je potrebno povečati okoljsko naravnanost SKP in temu nameniti več sredstev SKP? In temu kakšna naj bo vloga SKP pri prehodu na bolj trajnostne prakse, ki bodo blažile podnebne spremembe? Na zasedanju so ministri razpravljali o prihodnosti kmetijstva v EU. V razpravi so iskali odgovore na več odprtih vprašanj, in sicer glede smisla širitve sedanje SKP tudi na prehranski del, potrebe po več sredstvih SKP za inovacije in informacijske tehnologije v kmetijstvu, potrebe po povečanju okoljske naravnanosti SKP, tržni naravnanosti SKP ter krepitve zunanje dimenzije SKP. Slovenija je pozdravila razpravo na temo vloge SKP pri odzivanju na izzive, s katerimi se srečuje kmetijstvo in pridelava hrane v širšem kontekstu. "Za Slovenijo je pomembno, da bo SKP tudi v prihodnje zasledovala razvoj trajnostnega, inovativnega in okolju prijaznega kmetijskega, živilskega sektorja v celotni EU", je dejal minister Židan. Taka usmeritev bo po njegovih besedah po eni strani omogočila proizvodnjo kakovostnih proizvodov v skladu z zahtevami potrošnikov in postopki, ki ne škodujejo okolju, zdravju ljudi ali dobremu počutju živali, po drugi strani pa bo upoštevala posebnosti in izzive slovenskega kmetijstva in podeželja ter pripomogel k ohranjanju tradicije slovenskega ribištva ob upoštevanju njegovih specifičnih lastnosti in potreb. Slovenija po besedah ministra tudi meni, da mora SKP tudi v bodoče ponujati raznolik nabor ukrepov za uresničitev zastavljenih ciljev na področju prehranske varnosti, trajnostnega upravljanja z naravnimi viri ter uravnotežen teritorialni razvoj. Minister je še izpostavil, da je za Slovenijo ključno, da se SKP ponovno osredotoči na same kmetije; da bolje razumemo, kaj so njihove potrebe, kaj potrebujejo za to, da bodo lahko postali bolj konkurenčni, imeli možnost uvajati okolju prijazne kmetijske prakse in tehnologije ter izboljšali svoj položaj v verigi preskrbe s hrano. "Povečati je treba medsebojno zaupanje med potrošniki, družbo in kmetijstvom ter še povečati prepoznavnost večnamenske vloge kmetijstva". Zlasti pa je po mnenju ministra pomembno, da se ohranijo podpore kmetom v območjih z omejenimi dejavniki, neposredna plačila, kmetijsko okoljska plačila ter da se usmeri napore v iskanje novih mehanizmov za stabilizacijo trga. Židan je zaključil z opozorilom, da državne pomoči posameznih držav članic v tej krizi samo poglabljajo razlike med kmeti v posameznih državah članicah. Na zasedanju so sicer ministri v razpravi dali velik poudarek tudi inovacijam, ki bi morale po mnenju večih ministrov dati odgovor na številne izzive, s katerimi se sooča kmetijstvo, kot so podnebne spremembe, povečevanje št. prebivalstva, izkoriščanja naravnih virov. Prav tako so izpostavili, da pridelava hrane brez kmetijstva ne sme biti glavni fokus prihodnje SKP.