Kmetijski ministri EU o prihodnosti ekološkega sektorja

## ![](/storage/files/images/ziddan.jpg)Pod latvijskim predsedstvom se je včeraj zaključilo neformalno srečanje kmetijskih ministrov EU, v okviru katerega je potekal tudi Svet EU za kmetijstvo in ribištvo. Na srečanju, ki se ga je s strani Slovenije udeležil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dejan Židan, so ministri razpravljali o ekološkem kmetovanju: trajnosti, rasti in potrebah potrošnikov pred in po letu 2020. Minister Židan (na fotografiji) je pozdravil pobudo latvijskega predsedstva za aktivno razpravo o vprašanju nadaljnjega razvoja sektorja ekološkega kmetijstva, saj so pred to panogi veliki izzivi. Po besedah ministra je ekološko kmetovanje sektor, ki predstavlja velik potencial za krepitev konkurenčnosti kmetijstva v EU in priložnost za nova delovna mesta. Kot je poudaril minister Židan, je v Sloveniji v ekološko kmetovanje vključenih vedno večje število kmetijskih gospodarstev. Leta 1999 je bilo v ekološko kontrolo vključenih 300 kmetijskih gospodarstev, sedaj je teh kmetij več kot 3.000. K temu je prispevala Skupna kmetijska politika, komunikacija s potrošnikom in kmeti o prednostih ekološkega kmetovanja. Zelo pomembno je po besedah ministra zaupanje potrošnika v ekološko proizvodnjo. Zato Slovenija izvaja, podobno kot nekatere druge države, prakso ničelno tolerance do prisotnosti nedovoljenih snovi, kar bi pa morala biti praksa po vsej EU. Minister je pojasnil, da smo v Sloveniji opravili pogovore s predstavniki ekoloških pridelovalcev o nadzoru na kmetijah, kjer smo dobili odziv, da je za njih nadzor pomemben in je tudi zanje pomembna letna kontrola, saj se s tem krepi zaupanje potrošnikov. Sicer pa Slovenija vidi veliko priložnost v promociji ekološkega kmetovanja, da se evropskemu potrošniku prestavijo vse prednosti ekološke pridelave tako z vidika kakovosti proizvodov, kot učinkov na okolje. Promocija pa bi se morala osredotočiti tudi na promocijo ekološkega kmetovanja v javnih ustanovah, kot so vrtci in šole, bolnišnice in domovi za ostarele. Slovenija pa tudi vidi kot enega ključnih izzivov za ekološko kmetijstvo sobivanje med ekološkimi in konvencionalnimi kmetijami, zato potrebna konstruktivna razprava na nivoju EU, kako najti ustrezne načine za vzporedno pridelavo ter poenotiti kriterije in načine glede ravnanja s kontaminiranimi proizvodi. Za včerajšnjo razpravo je latvijsko predsedstvo sicer pripravilo vprašanja o obstoječih instrumentih politike v državah EU, ki so bili uspešni ter kaj bi moralo biti narejeno na ravni EU glede bodočih instrumentov, ki bi se soočili z izzivi na tem področju. Razprava je bila pomembna tudi zaradi poskusa predsedstva in EU komisije, da na naslednjem Svetu kmetijskih ministrov EU v Luksemburgu pride do dogovora in s tem poenotenja ekološkega kmetovanja na ravni EU.