Kakšni sta vizija in strategija evropskega podeželja?

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/kmetija.webp)V začetku julija je v organizaciji skupine Renew Europe potekala interaktivna videokonferenca, na kateri so visoki predstavniki Evropske unije in različni strokovnjaki, med katerimi je bila tudi vodja digitalnega inovacijskega stičišča 4PDIH dr. Emilija Stojmenova Duh, razpravljali o dolgoročni viziji in strategiji razvoja evropskega podeželja.Zgolj naložbe v digitalno infrastrukturo niso dovolj – treba je vlagati v ljudi. Kakšni so njeni pogledi in ključna sporočila v zvezi z razvojem evropskega podeželja? Emilija Stojmenova Duh je mnenja, da ima kmetijstvo, kljub temu da velja za enega šibkejših sektorjev v Evropi, zelo velik potencial za razvoj. Vendar razvoj podeželja ni samo razvoj kmetijstva, ampak mnogo več. Vključevati mora tudi razvoj drugih področij, poudarek pa bi moral biti na inovacijah – ne zgolj tehnoloških, ampak predvsem družbenih. To še posebej velja, če želimo na podeželju zadržati mlade, ali pa jih pripeljati nazaj. Modrost in znanje starejših bi bilo treba združiti z idejami in energijo mladih in izkoristiti potencial medgeneracijskega sodelovanja. Zgolj naložbe v digitalno infrastrukturo niso dovolj – treba je vlagati v ljudi Predpogoj za razvoj podeželja je, da se zagotovi, da imajo vsi, ne glede na lokacijo bivanja, dostop do širokopasovne povezave. Vendar pa zgolj naložbe v digitalno infrastrukturo in tehnologijo niso dovolj. Evropska unija in Evropska investicijska banka morata vlagati predvsem v ljudi in v razvoj njihovih digitalnih spretnosti - ne le tistih naprednih, temveč tudi čisto osnovnih. Vlagati morata predvsem v razvoj sposobnosti in veščin prebivalcev podeželja, da bodo posledično bolj naklonjeni inovacijam in tudi sami inovirali, sicer se bo vrzel med mestom in podeželjem še poglabljala. Pri razvijanju in implementaciji njihovih idej pa jim je treba zagotoviti finančno in strokovno podporo ter svetovati kako jim lahko različne digitalne tehnologije pomagajo pri implementaciji idej in posledično izboljšanju kvalitete življenja. "Digitalna tehnologija torej ni cilj, ampak zgolj sredstvo za razvoj podeželja in izboljšanje kakovosti življenja tamkajšnjih prebivalcev. Ko govorimo o digitalni preobrazbi, moramo imeti v mislih, da je treba digitalno tehnologijo uporabljati odgovorno in da mora le-ta delati za dobro ljudi," še poudarja dr. Emilija Stojmenova Duh. Nove tehnologije za ponovno odkrivanje tradicionalnega kmetovanja Po njenem mnenju se lahko nove tehnologije, kot so internet stvari (IoT), tehnologija veriženja blokov (blockchain technology), veliki podatki (big data), umetna inteligenca (AI) in druge, uporabljajo za ponovno odkrivanje tradicionalnega kmetovanja in zagotavljanje kakovosti, varnosti in širše razpoložljivosti hrane. Poleg tega pa imajo te tehnologije ob pravilni in odgovorni uporabi velik potencial tudi za boljše upravljanje naravnih virov in varstvo okolja. "Digitalizacija in tehnologija lahko pomagata doseči tudi večjo socialno vključenost, enakost in enakomernejšo porazdelitev bogastva. Digitalizacija pa lahko pomaga ustvarjati boljše zaposlitvene možnosti za ženske in druge ranljive skupine na podeželju." Dr. Emilija Stojmenova Duh apelira, da je skrajni čas za to, da od besedam in strategijam preidemo k akciji. Zaveda se, da so za to, da se vse to izvede, potrebni konkretni projekti, ki pa potrebujejo financiranje. Preden se vloži več, so dovolj že manjši zneski nepovratnih sredstev, da se ideja, preden se vanjo vloži več, testira v okviru tudi manjših pilotov. "V Sloveniji so potrebe podeželja znane in tudi idej je veliko. Zdaj pa je potrebna samo še sprememba miselnosti oblasti in Evropske komisije - da posluša lokalno prebivalstvo in jih podpre pri implementaciji njihovih idej za razvoj in boljši jutri podeželja," zaključuje dr. Stojmenova Duh.