Gospodarstvo bo čutilo posledice vojne v Ukrajini

Vojna v Ukrajini bo imela posledice za rast evropskega gospodarstva, je v Bruslju dejal šef evroskupine Paschal Donohoe.![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/vozicek mini.jpg>) Spričo povečane negotovosti je zato treba ostati prožen pri odzivanju na spremenjene okoliščine, je opozoril po koncu zasedanja finančnih ministrov območja z evrom. Finančni ministri držav območja evra, med njimi tudi finančni minister Andrej Šircelj, so v Bruslju razpravljali o izvajanju fiskalne politike za leto 2023, pri čemer je razpravo zaznamovala ruska agresija nad Ukrajino in njene morebitne posledice za evropsko gospodarstvo. Kot je dejal predsedujoči evroskupini Donohoe, je gospodarske posledice te vojne občutiti po vsej Evropi. "Ta kriza bo vplivala na rast," je dejal po koncu zasedanja. Med drugim že vpliva na dobavne verige in na dvig cen energije na raven, ki predstavlja izziv za gospodinjstva in podjetja. Vendar pa se je območje z evrom "s tem novim preizkusom soočilo v dobri formi", ob močnem gospodarskem okrevanju po pandemiji covida-19, je dodal. Evroskupina je sprejela izjavo o fiskalnih smernicah za leto 2023, v kateri med drugim ugotavlja, da so temelji gospodarstva območja z evrom trdni, vendar pa se je negotovost močno povečala. Ključno sporočilo pri tem je, da moramo glede na negotovosti in tveganja ostati "agilni in prožni" pri odzivanju, pri čemer so članice območja pripravljene, da prilagodijo svoje politike spreminjajočim se okoliščinam, je povedal Donohoe. Evroskupina bo pri tem v prihodnjih tednih in mesecih tesno sodelovala z Evropsko komisijo, je zatrdil. Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni pa je izrazil zaskrbljenost zaradi gospodarskih posledic vojne v Ukrajini. "Vemo, da vpliv ne bo zanemarljiv," je dejal pred začetkom današnjega zasedanja. Pozneje pa je na novinarski konferenci pojasnil, da je še prezgodaj za resno oceno obsega posledic vojne. Vendar pa je že sedaj jasno, da je bila zimska gospodarska napoved, v kateri je Evropska komisija območju z evrom letos napovedala 4-odstotno rast, preveč optimistična. Na bruto domači proizvod (BDP) bi lahko vplivale visoke cene surovin, zlasti nafte in plina, motnje v dobavi in bistveno večja negotovost, ki vpliva na zaupanje v gospodarskem in finančnem sektorju, je pojasnil Gentiloni. Opozoril je tudi na fiskalne stroške kot posledica podpori Ukrajini, povečanja izdatkov za obrambo in pomoči beguncem. Evropska komisija bo maja predstavila svojo pomladansko gospodarsko napoved in takrat bo morda več gotovosti, je še dejal komisar. Pri tem je izrazil prepričanje, da če se odzovemo odločno in skupaj, kot smo se v času pandemije covida-19, lahko ublažimo vpliv krize na naše gospodarstvo in zagotovimo okrevanje.