FAO:"Stanje tal in vodnih virov je alarmantno"

Pritiski na tla in vodne vire so dosegli kritično točko, potem ko smo bili v preteklih letih priča veliki degradaciji, razkriva poročilo o stanju tal in vodnih virih Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo (FAO).![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/kmetija.webp) V poročilu so izpostavljeni tudi izzivi, s katerimi se bo človeštvo glede prehrane srečevalo v prihodnjih desetletjih. Do leta 2050 naj bi bilo namreč na svetu blizu deset milijard ljudi, kar bo velik prehranjevalni izziv, so zapisali pri FAO. "Pritiski na zemljo, tla in vodne ekosisteme so ogromni, številni so dosegli kritično točko. Zato je jasno, da bo naša prihodnja prehranska varnost odvisna od varovanja naše zemlje, tal in vodnih virov," je v poročilu zapisal generalni direktor FAO Qu Dongyu. Ob objavi poročila v tem tednu je dodal, da se trenutni vzorci proizvodnje hrane niso izkazali za trajnostne. "Vendar pa lahko kmetijsko-živilski sistemi odigrajo pomembno vlogo pri blaženju teh pritiskov in pozitivno prispevajo k okoljskim in razvojnim ciljem," je dejal Dongyu. Poročilo svari, da bo glede na trenutno usmeritev do leta 2050 potrebna proizvodnja dodatnih 50 odstotkov hrane, kar pomeni, da bi se lahko poraba vode za namene kmetijstva povečala za do 35 odstotkov. To bi lahko pripeljalo do okoljske katastrofe, povečanega tekmovanja za vire, prav tako pa bi zanetilo nove družbene izzive in napetosti. Med glavnimi izzivi poročilo med drugim izpostavlja, da degredacija tal, ki jo je povzročil človek, vpliva na 34 odstotkov kmetijskih površin, kar predstavlja 1660 milijonov hektarjev. Nadalje je več kot 95 odstotkov naše hrane proizvedene na zemlji, pri čemer ni veliko prostora za širitev obdelovalnih tal. Čeprav urbana območja zasedajo manj kot 0,5 odstotka površine, pa hitro rastoča mesta pomembno vplivajo na tla in vodne vire ter onesnažujejo kmetijske površine. Izziv predstavlja tudi pomanjkanje vode, ki ogroža svetovno varnost prehrane in trajnostni razvoj, kar ogroža 3,2 milijarde ljudi, ki živijo ob kmetijskih površinah. V poročilu je predstavljenih tudi nekaj rešitev, ki bi lahko pripomogle k reševanju omenjenih težav. Zaradi omejenih površin obdelovalne zemlje in virov sladkovodne vode so zelo pomembni razvoj tehnologij in inovacije. Najbolj ranljivi so mali kmetje, ženske, otroci in avtohtoni prebivalci, zato politika pri odločanju glede zemlje in vode ne bi smela pozabiti na njihovo vključenost. Glede na poročilo mora biti v prihodnje na vseh ravneh več celovitega načrtovanja, investicije v kmetijstvo pa morajo biti usmerjene v družbene in okoljske koristi. Poročilo izpostavlja še, da je trajnostna uporaba zemlje, tal in vode ključna za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje, pri čemer bi premišljena uporaba zemlje lahko potencialno za tretjino znižala toplogredne pline, ki nastanejo na kmetijskih zemljiščih. | Med glavnimi izzivi poročilo med drugim izpostavlja, da degredacija tal, ki jo je povzročil človek, vpliva na 34 odstotkov kmetijskih površin, kar predstavlja 1660 milijonov hektarjev. Nadalje je več kot 95 odstotkov naše hrane proizvedene na zemlji, pri čemer ni veliko prostora za širitev obdelovalnih tal.Čeprav urbana območja zasedajo manj kot 0,5 odstotka površine, pa hitro rastoča mesta pomembno vplivajo na tla in vodne vire ter onesnažujejo kmetijske površine. Izziv predstavlja tudi pomanjkanje vode, ki ogroža svetovno varnost prehrane in trajnostni razvoj, kar ogroža 3,2 milijarde ljudi, ki živijo ob kmetijskih površinah.V poročilu je predstavljenih tudi nekaj rešitev, ki bi lahko pripomogle k reševanju omenjenih težav. Zaradi omejenih površin obdelovalne zemlje in virov sladkovodne vode so zelo pomembni razvoj tehnologij in inovacije.Najbolj ranljivi so mali kmetje, ženske, otroci in avtohtoni prebivalci, zato politika pri odločanju glede zemlje in vode ne bi smela pozabiti na njihovo vključenost. Glede na poročilo mora biti v prihodnje na vseh ravneh več celovitega načrtovanja, investicije v kmetijstvo pa morajo biti usmerjene v družbene in okoljske koristi.Poročilo izpostavlja še, da je trajnostna uporaba zemlje, tal in vode ključna za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje, pri čemer bi premišljena uporaba zemlje lahko potencialno za tretjino znižala toplogredne pline, ki nastanejo na kmetijskih zemljiščih. |