FAO: "Svetovni trg hrane bo pod pritiskom še več mesecev"

Svetovni trgi hrane bodo zaradi pandemije covida-19 pod pritiskom še več mesecev, a bo kmetijsko-živilska panoga po oceni Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) verjetno pokazala večjo odpornost na krizo kot drugi sektorji. ![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/FAO web.jpg>) V tržnem letu 2020/2021 se pričakuje večja letina žit in mleka, upadla pa bo prireja mesa, rib in sladkorja. FAO v ta teden objavljeni najnovejši oceni pridelave oz. prireje in tržnih gibanj v tržnem letu 2020/2021 za najbolj ključna živila – žita, meso, ribe, sladkor, mleko in oljnice – ugotavlja, da se vpliv pandemije občuti v vseh prehrambenih sektorjih, a je kmetijsko-živilska dejavnost bolj odporna na to krizo kot ostali sektorji.Kljub temu pa mora mednarodna skupnosti zaradi pandemije in z njo povezane negotovosti ostati pozorna in pripravljena na odziv, če bo to treba, je ob tem dejal direktor oddelka za trgovino in trge pri FAO Boubaker Ben-Belhasen. Svetovna pridelava pomembnejših žit bo navkljub negotovosti po ocenah večja, lansko, ki je bila rekordna, naj bi presegla za 2,6 odstotka.Večja bo tudi prireja mleka, ta naj bi se povečala za 0,8 odstotka, a se bo zaradi negotovosti povpraševanja izvoz mleka na svetovni ravni verjetno zmanjšal za štiri odstotke. Medtem pa se bo po ocenah prireja mesa zmanjšala za 1,7 odstotka, poleg prekinitev zaradi pandemije pa je ta segment kmetijsko-živilsko sektorja tudi pod pritiskom bolezni živali in posledic suš.FAO je ob tem izračunal, da so se zaradi pandemije koronavirusne bolezni svetovne cene mesa od januarja znižale za 8,6 odstotka, najbolj pa so se pocenili ovčje meso, perutnina, prašičje meso in govedina. Zaradi pandemije se je namreč prireja mesa soočila z ozkimi grli v logistiki, krepkim upadom povpraševanja in znatnim obsegom neprodanih mesnih izdelkov.Pandemija bo sicer najbolj prizadela ulov oz. vzrejo rib in morskih sadežev, še posebej prirejo rakov in lososa. Sezona lova rakov v Aziji, ki se običajno začne aprila, je odložena na junij oz. julij. V Indiji naj bi denimo prireja rakov padla za od 30 do 40 odstotkov. Povpraševanje po svežih in zamrznjenih rakih po svetu močno upada, povpraševanje po lososu pa naj bi bilo letos za vsaj 15 odstotkov manjše. V trgovini na drobno je močno upadlo zlasti povpraševanje po svežem lososu in postrvi, to se po oceni FAO ne bo popravilo še nekaj časa. Svetovna proizvodnja sladkorja bo letos upadla drugo leto zapored in bo padla pod raven ocenjenega povpraševanja po tem živilu – to se bo zgodilo prvič v treh letih. Obseg trgovine naj bi se na račun nizkih cen in večjih zalog v nekaterih tradicionalno uvoznih državah povečal. Skrčila se bo tudi pridelava oljnic, ki bo težko zadostila povpraševanju. Kmetijsko-živilska panoga bo sicer po oceni FAO krizo zaradi pandemije covida-19 prenesla bolje kot krizo v letih 2007 in 2008. Obeti so namreč spodbudni, zaloge so velike, cene hrane na svetovni ravni so nizke, obseg trgovine se širi, ko je čedalje več držav uvoznic in izvoznic. Poleg tega je politika zdaj veliko bolj izkušena pri rokovanju s krizami, ob tem pa tudi bolje pripravljena.