Evropo v prihodnosti čakajo bolj suha poletja

V Evropi bodo v prihodnosti poletja in zime bolj suhe, napovedujejo raziskovalci nemške državne meteorološke službe DWD.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/susa.webp) Količina padavin v Sredozemlju se bo na dolgi rok zmanjšala, v kolikšni meri, pa bo odvisno od obsega globalnega segrevanja. Raziskava predvideva tudi nevarnost večje suše v srednji in zlasti v zahodni Evropi. Klimatologi opozarjajo, da se Evropa od letošnje pomladi sooča z obsežno sušo, ki je močno vplivala na vodostaj rek in kmetijstvo ter povzročila omejitve porabe vode. V nekaterih delih Evrope je bilo tudi pozimi suho, med drugim v severni Italiji, izsledke raziskave povzema nemška tiskovna agencija dpa. V osrednjem Sredozemlju so doživeli četrto najbolj suho pomlad po letu 1901, v Nemčiji pa je bila skoraj vsaka pomlad od leta 2009 presuha. V naslednjih treh mesecih se lahko pojavi suša tudi v večjem delu Evrope, saj bodo po prvih izračunih ti spet bolj suhi od dolgoletnega povprečja za obdobje med 1991 in 2020. Pomanjkanje padavin so raziskovalci zaznali v skoraj vseh enajstih preučevanih evropskih regijah. Le baltske države in Skandinavija so imele v zadnjih mesecih dovolj padavin. Po drugi strani je imela Padska nižina na severu Italije, ki jo trenutno pesti huda suša, od avgusta 2021, z izjemo novembra, podpovprečne količine padavin. To območje največje količine padavin zabeleži med majem in novembrom, vendar je od avgusta 2021 v petih od teh mesecev padlo le od 50 do 75 odstotkov običajne količine padavin. Tudi v srednji Evropi so od lanskega septembra dalje zabeležili podpovprečne količine dežja. Edina izjema je bil februar 2022. Marec 2022 je bil izjemno suh, saj je padla le tretjina običajnih količin padavin, raziskavo še povzema dpa. | Suša je uničujoča Po ocenah je vsako leto 55 milijonov ljudi po vsem svetu neposredno prizadetih zaradi suše, zaradi česar je najresnejša nevarnost za kmetijstvo v skoraj vseh delih sveta.Do leta 2050 bodo sušna območja pokrivala od 50 do 60 odstotkov vseh zemljišč, po ocenah pa na teh območjih živi tri četrtine svetovnega prebivalstva, ki že zdaj živi v razmerah hudega pomanjkanja vode.V Evropi se je v preteklem stoletju zgodilo 45 velikih sušnih dogodkov, ki so prizadeli milijone ljudi in povzročili več kot 27,8 milijarde dolarjev gospodarske izgube. Danes letno povprečno 15 odstotkov ozemlja in 17 odstotkov prebivalstva v EU prizadene suša.V Evropi in Veliki Britaniji so letne izgube zaradi suše trenutno ocenjene na okoli devet milijard evrov, po projekcijah se lahko brez smiselnih podnebnih ukrepov povečajo na več kot 65 milijard evrov, so še navedli na Arsu.Generalna skupščina Združenih narodov je 17. junij za svetovni dan boja proti dezertifikaciji, degradaciji tal in sušam razglasila leta 1994 v Parizu, ko je sprejela tudi konvencijo za boj proti širjenju puščav in degradaciji tal. |