EK prepovedala uporabo titanovega dioksida v živilih

Objavljena tudi raziskava o uporabi aditiva v Sloveniji je že zdaj bistveno nižja, kot pred leti.Zaradi možnih negativnih vplivov na zdravje je v zadnjih letih posebej pod drobnogledom titanov dioksid (E171), pogosto uporabljen predvsem kot belo barvilo. ![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/wORyDE4bicKWgAAAABJRU5ErkJggg==) Sporni aditiv je bil leta 2017 v Sloveniji najpogosteje uporabljen v žvečilkah, lani pa v čokoladi in sladkarijah. Maja 2021 je bil titanov dioksid s strani Evropske agencije za varnost hrane prepoznan kot aditiv, ki ni več varen za uporabo v živilih. Danes je o prepovedi odločila tudi Evropska komisija. Prepoved bo stopila v veljavo leta 2022. Da bi raziskali trende uporabe titanovega dioksida v preskrbi s hrano na slovenskem trgu, so raziskovalci z Inštituta za nutricionistiko in Nacionalnega inštituta za javno zdravje izvedli obsežno raziskavo. Rezultati so bili pred kratkim objavljeni v znanstneni revijo Foods. Raziskava, v katero je bilo vključenih 12.644 predpakiranih živil, razpoložljivih v Sloveniji v letih 2017 in 2020, je pokazala, da se je v roku teh treh let uporaba aditiva titanov dioksid (E171) v živilih zmanjšala s štirih na dva odstotka. Aditivi so pogosta sestavina živil, mnogokrat tudi za zagotavljanje varnosti, a včasih njihova uporaba lahko predstavlja tudi tveganje. Zaradi možnih negativnih vplivov na zdravje je v zadnjih letih še posebej pod drobnogledom titanov dioksid, ki se v živilih uporablja predvsem zaradi estetskih razlogov. Živilom se namreč dodaja z namenom, da se doseže lepa in čista bela barva oz. videz motnosti, zato se ga najpogosteje zasledi v sladkarijah, žvečilnih gumijih in pekovskih izdelkih. Maja letos je bil titanov dioksid s strani Evropske agencije za varnost hrane prepoznan kot aditiv, ki ni več varen za uporabo v živilih, pred tem pa so evropski poslanci oktobra lani Evropsko komisijo pozvali, naj uporabi previdnostno načelo in titanov dioksid umakne s seznama dodatkov k živilom, ki so dovoljeni v EU. Da bi raziskali trende uporabe titanovega dioksida v preskrbi s hrano na slovenskem trgu, so raziskovalci z Inštituta za nutricionistiko in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) izvedli obsežno raziskavo, v katero so vključili vse kategorije živil, pri katerih je bila zaznana uporaba titanovega dioksida: piškote, torte, mafine in pecivo, žvečilne gumije, čokolade in sladkarije, sirupe, deserte, jogurte z okusom, sladolede, žele izdelke, predelane ribje izdelke, priloge, juhe, namaze in sladkor. V raziskavi so ugotovili, da se uporaba titanovega dioksida, čeprav še ni odstranjen s seznama odobrenih aditivov za živila, zmanjšuje, so v sporočilu za javnost zapisali pri Inštitutu za nutricionistiko. "Ugotavljamo, da kar 44 odstotkov živil, ki so leta 2017 vsebovala titanov dioksid, v letu 2020 omenjenega aditiva več niso vsebovala. To spremembo je mogoče pripisati novim razpoložljivim dokazom, ki pričajo o možnih tveganjih uporabe E171 na zdravje," je izpostavil Igor Pravst z inštituta. So pa v kategoriji čokolad in sladkarij opazili, da se je dodajanje titanovega dioksida med letoma 2017 in 2020 celo nekoliko povečalo, medtem ko se je pokazal izrazit trend prenehanja rabe tega aditiva pri žvečilnih gumijih. Leta 2017 je kar dve tretjini žvečilnih gumijev vsebovalo titanov dioksid, leta 2020 ga je vsebovala le še četrtina žvečilnih gumijev. Še posebej izrazito je bilo prenehanje rabe tega aditiva v žvečilnih gumijih z večjimi tržnimi deleži. Urška Blaznik z NIJZ je ob tem spomnila, da je na podlagi razpoložljivih rezultatov raziskav Evropska agencija za varnost hrane 6. maja letos sklenila, da glede na razpoložljive dokaze o variabilnosti velikosti delcev titanovega dioksida, ki se lahko uporablja v živilih, ni mogoče izključiti možnosti za genotoksičnost in zaključila, da E171 ne velja več za varen aditiv za živila. "V zvezi s tem se s strani Evropske komisije pričakuje še zakonodajna ureditev prepovedi uporabe tega aditiva v živilih," je navedla. Sicer pa je vnos titanovega dioksida v veliki meri odvisen od prehranjevalnih navad posameznika in tako je, kot poudarjajo na omenjenih inštitutih, najboljša izbira pestra in uravnotežena prehrana, ki naj vključuje čim več hrane iz nepredelanih živil. Rezultati raziskave so bili objavljeni v znanstveni reviji Foods. Raziskava je bila izvedena v okviru izvajanja raziskovalnega programa Prehrana in javno zdravje, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, ter evropskega projekta FNS Cloud v okviru programov Obzorje 2020 pri Evropski komisiji, so še navedli v sporočilu za javnost.