Doktorsko delo pokazalo nesmiselnost e-prodaje

Sodeč po raziskavi, ki jo je študentka Jill Roland izvedla v sklopu doktorske disertacije na fakulteti Solvay Brussels School, se [e-prodaja trgovcem v Belgiji](http://www.retaildetail.eu/en/eu-m-tail/item/17419-belgian-food-ecommerce-not-profitable-in-belgium) nikakor ne obnese. ![](/storage/files/images/e-commerce.jpg)"Dostava na dom, prevzem na mestu prodaje, "drive-in" format prodajaln...ne glede na to, s čim se živilski trgovci v Belgiji odločajo privabljati kupce, nič od tega ni pretirano uspešno," piše v doktorskem delu Belgijke Jill Rolland, katere raziskavo je nadzoroval profesor Claude Boffa. Rollandova je analizirala stroške, ki jih trgovske verige Carrefour, Delhaize, Colruyt, Match, Cora in Louis Delhaize pridelajo z e-poslovanjem in ugotovila, da obseg prodaje prek spleta ni zadosten. Le 1 odstotek živil belgijske trgovinske verige prodajo prek spleta. "Visok je predvsem strošek dela, saj je potrebno osebje plačevati med 25 in 30 evri na uro. Nekateri trgovci svoje zaposlene za sprejemanje spletnih naročil plačujejo celo sedemkrat bolje, kot pa svoje zaposlene v prodajalnah," je za časopis L'Echo povedal profesor Boffa. Večina trgovcev denar "izgublja" tudi tako, da strankam ne zaračunavajo dodatnega plačila za storitev, če nakup presega znesek med 100 in 150 evri, kar pa se pri e-prodaji zgodi v 70 odstotkih primerov. E-prodaja je prav tako prikrajšana za nakupe v zadnjih minutah, medtem ko se v supermarketih pogosto dogaja, da stranke na hitro nekaj pograbijo še pri blagajni. Po mnenju profesorja trgovci e-prodajo ohranjajo zaradi boljše podobe. "V časih, ko so s svetovnim spletom domači že vsi - od otrok do babic - si veliki igralci na trgu enostavno ne smejo privoščiti, da ne bi imeli ponudbe prek spleta. Nekateri tudi upajo, da bodo s tem povečali tržni delež v zasičeni konkurenci," meni Boffa. Skupaj z Rollandovo sta izpostavila tri rešitve, ki bi lahko e-prodaji v Belgiji pomagale: ponujanje storitve, ki bi lahko pokrila dejanske stroške, ustvarjanje večjega obsega prodaje, tako da bi fiksni stroški postopoma padli in pa ponujanje izdelkov z visokimi maržami ali pa izdelkov, ki jih v trgovinah (še) ni možno dobiti.