Bruselj predlaga nova prehranska pravila

Evropska komisija je predlagala zakonodajni sveženj "pametnejših pravil za varnejšo hrano", ki v odziv na afero s konjskim mesom predvideva strožje kazni za goljufe v prehranski verigi, ne pa tudi obvezne oznake izvora sestavljenih mesnih izdelkov. Vključuje tudi predlog o semenih, ki je sprožil kritike, a te so po navedbah Bruslja neutemeljene. ![](/storage/files/images/borg.jpg)Prvi cilj predlagane zakonodaje je skrčiti evropsko zakonodajo, jo bolje uskladiti in zagotoviti boljše izvajanje, je pojasnil evropski komisar za zdravje in zaščito potrošnikov Tonio Borg (na fotografiji). Veljavno zakonodajo EU, ki ureja prehransko verigo, namreč sestavlja skupaj skoraj 70 zakonodajnih aktov. Današnji sveženj reform bo to oklestil na pet zakonodajnih aktov. Ob tem bo zmanjšal upravne postopke za kmete, rejce in nosilce živilske dejavnosti - pridelovalce, predelovalce in distributerje, da bodo lažje izvajali svoje dejavnosti, poudarjajo v komisiji. Drugi cilj nove zakonodaje, za katerega se je unija odločila predvsem zaradi afere s konjskim mesom, je zaostriti kazni za goljufe v prehranski verigi. Članice bodo morale na primer v nacionalne načrte nadzora v celoti vključiti preglede za boj proti goljufijam in zagotoviti, da so zneski finančnih kazni v teh primerih res odvračilni. Afera s konjskim mesom je sicer sprožila tudi pozive k vključitvi obvezne oznake države izvora mesa v sestavljenih živilih v zakonodajo EU, vendar tega komisija za zdaj še ni predlagala, saj še preučuje posledice takšnega ukrepa, je pojasnil Borg in izpostavil, da je temu naklonjenih vse več članic in evropskih poslancev. EU je po aferi norih krav že uvedla obvezno označevanje izvora države pri surovem govejem mesu, za predelane mesne izdelke pa to pravilo sedaj ne velja, temveč zadostuje navedba vrste mesa. Zakonodajni predlog, ki ga je danes predstavila komisija, ureja tudi rastlinski razmnoževalni material, vključno s semeni. Prejšnji osnutki predloga so v številnih članicah, tudi v Sloveniji, sprožili točo kritik, ki pa po navedbah komisije niso utemeljene. | Kmetje nasprotujejo enotnim semenom: Skupina evropskih kmetijskih organizacij, na primer tudi slovenska Fundacija za ohranitev semen, so minuli teden v sporočilu za javnost opozorili, da želi Evropska komisija predpisati kmetom in vrtičkarjem uporabo enotnih semen. "Stare in redke sorte skoraj nimajo možnosti da bi dobile dovoljenje, gojenje teh bo kaznivo, četudi v zasebnem vrtu," so zapisali. Komisija pa trdi, da prinaša sveženj enostavnejša in prožnejša pravila za trženje semen in drugega rastlinskega razmnoževalnega materiala. S tem naj bi zagotovili produktivnost, prilagodljivost in raznovrstnost pridelanih kmetijskih rastlin in gozdov v Evropi ter olajšali trgovanje z njimi. | "Zakonodaja EU ne vključuje uporabe semena na zasebnih vrtovih," poudarjajo v komisiji. Tako bodo lahko zasebni vrtnarji še naprej kupovali kakršen koli rastlinski material in prodajali seme v majhnih količinah. Poleg tega bo razjasnjeno, da lahko vsakdo, ki se s tem ne ukvarja poklicno, na primer zasebni vrtnar, izmenjuje semena z drugimi zasebnimi vrtnarji, ne da bi to spadalo na področje uporabe pravil iz predlagane uredbe, pojasnjujejo v Bruslju.