Brez dogovora o prihodnosti sektorja mleka

Kmetijskim ministrom EU včeraj v Bruslju še ni uspelo doseči dogovora o prihodnosti sektorja mleka in mlečnih izdelkov v luči ukinitve mlečnih kvot maja prihodnje leto. Nov predlog je bil nekoliko boljši, a za skupino držav, tudi Slovenijo, še vedno nesprejemljiv, je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Tanja Strniša. ![](/storage/files/images/mleko1.jpg)Ministri se poskušajo uskladiti o naboru ukrepov, ki naj jih pripravi Evropska komisija za primer različne vrste kriznih razmer po ukinitvi mlečnih kvot maja prihodnje leto. Besedilo je bilo nekoliko izboljšano, a še vedno je vključevalo ključno sporno določilo o spremembi mlečnega koeficienta na način, ki bi v bistvu pomenil predčasno ukinitev sistema kvot, je pojasnila Strniša. Pobudnice spornega predloga so Nizozemska, Avstrija in Nemčija, ki pa niso uspele zbrati zadostne kvalificirane večine. Proti so bile poleg Slovenije še Madžarska, Francija, Portugalska, Bolgarija, Hrvaška, Romunija, Češka, Slovaška in Velika Britanija. Omenjeni predlog po besedah državne sekretarka pomaga državam, ki so v zadnjih letih povečevale proizvodnjo in bi si želele, da bi se kvote povečale ali odpravile.Ne naslavlja pa problema držav, kot je Slovenija, ki zaradi posebne strukture mlečne proizvodnje padec kvot pričakuje z zaskrbljenostjo, ker bodo kmetje težje vzdržali povečano konkurenco na evropskem in globalnem trgu, je še pojasnila Strniša. Vse članice so sicer po njenih besedah zainteresirane za vzpostavitev mehanizmov za odziv za primer krize v mlečnem sektorju po ukinitvi kvot, na primer za mehanizem opazovanja na mlečnem trgu. Državna sekretarka je ob tem opozorila, da je krepitev mlečne proizvodnje na daljši rok dvorezna. Če bo globalni trg ostal poln priložnosti in bo viške posrkal, če bodo dobre možnosti za izvoz, na primer na azijske trge, bo v redu, je pojasnila. Če pa bodo veliki presežki ostali na evropskem trgu, bo treba sprožiti intervencijske mehanizme, kar stane. V tem primeru bo račun izstavljen vsem članicam oziroma vsem kmetom, ki dobijo več kot 2000 evrov neposrednih plačil na leto, je opozorila Strniša.Več bo treba dati za razbremenitev trga, več bo po njenih besedah škode, ker se bo po načelu finančne discipline zmanjšala ovojnica, ki jo lahko članice koristijo za neposredna plačila.Instrument finančne discipline je mehanizem, ki zagotavlja, da se predvideni izdatki za kmetijstvo - neposredna plačila in intervencijski ukrepi - ne presežejo. Več je intervencij, za več je treba znižati ovojnico za neposredna plačila.Finančna disciplina velja za vse prejemnike neposrednih plačil, ki prejmejo na leto več kot 2000 evrov. V Sloveniji je približno 30 odstotkov takšnih prejemnikov neposrednih plačil.