Bruselj s predlogom ukrepov za nemoteno delovanje notranjega trga v krizah

Evropska komisija je danes predstavila nov izredni instrument, katerega namen je ohraniti prost pretok blaga, storitev in ljudi na evropskem enotnem trgu v času kriz. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/evro20.webp) Namen instrumenta, ki je sestavljen iz več faz, je tudi zagotoviti dovolj ključnih dobrin in storitev. "Kriza covida-19 je jasno pokazala, da naš enotni trg ni popoln. Je močan, a ni nezlomljiv. Enostranski ukrepi držav članic in pomanjkanje transparentnosti so škodovali prostemu gibanju dobrin, ko smo jih najbolj potrebovali," je ob predstavitvi instrumenta povedala izvršna podpredsednica Evropske komisije, pristojna za digitalni prehod in konkurenčnost, Margrethe Vestager. "Iz tega smo se naučili, da moramo zagotoviti, da notranji trg deluje ves čas, tudi v času kriz. Okrepiti ga moramo. Potrebujemo nova orodja, ki nam bodo omogočala hiter in skupen odziv ne glede na izziv, s katerim bomo soočeni. Tako bomo zagotovili, da bo naš enotni trg ostal odprt, pravičen in da bo še naprej zagotavljal ključne stvari za poslovanje. Poleg tega pa tudi, da bodo ključne dobrine še naprej na voljo Evropejcem. Novi instrument notranjega trga za izredne razmere bo to omogočil," je poudarila. Predlog uredbe o izrednem instrumentu vzpostavlja okvir kriznega upravljanja, ki bi omogočil identifikacijo različnih groženj za enotni trg in njegovo nemoteno delovanje. Med drugim bi vzpostavili nov mehanizem za nadzor nad notranjim trgom, ki bi bil sestavljen iz več faz. V fazi kriznega načrtovanja bi članice in komisija vzpostavile mrežo za usklajevanje in komuniciranje, s čimer bi povečale pripravljenost. Ko bi ugotovili, da je enotni trg ogrožen, bi lahko komisija sprožila fazo pozornosti. Članice bi se v sodelovanju z Evropsko komisijo osredotočile na spremljanje dobavnih verig strateško pomembnih dobrin in storitev ter na pripravo strateških rezerv teh dobrin in storitev. V primeru krize, ki bi imela obsežen vpliv na notranji trg, pa bi lahko Svet EU, v katerem so zastopane članice, aktiviral fazo izrednih razmer. Sestavili bi svetovalno skupino iz predstavnikov komisije in držav članic, ki bi ocenila razmere ter priporočila najustreznejše ukrepe. V tej fazi bi bil glavni cilj instrumenta zagotoviti, da bi članice omejile prost pretok blaga, storitev ali ljudi samo, če bi bilo to res nujno za soočanje s krizo. Članice bi morale Bruselj obvestiti o vsakršni omejitvi, ki jo načrtujejo, je pojasnila Vestagerjeva. Po sprožitvi izredne faze pa bi lahko komisija v primeru izjemnih okoliščin uporabila dodatna. Od podjetij bi lahko zahtevala informacije o njihovi proizvodnji. Tako bi omogočili, da bi proizvode, ki so potrebni, hitreje dali na trg. Podjetja pa bi lahko tudi pozvali, da bi pri proizvodnji dali prednost proizvodom, ki se jih potrebuje med krizo, je povedala podpredsednica komisije. Podjetja bi lahko utemeljila, da tega ne morejo storiti. Če bi se zavezala, da bodo to storila, pa bi jim v primeru nespoštovanja dogovora grozile tudi kazni. Poleg tega bi lahko določene proizvode s hitrejšimi postopki testiranja in odobritve hitreje dali na trg. Pravila za takšna odstopanja so določena v ločenih uredbi in direktivi.