ZPS poziva k previdnosti pri nakupih prek portala Bolha

Med najpogostejšimi obliki prevar so na ZPS izpostavili, da spletni goljuf v vlogi kupca stopi v stik s prodajalcem in se predstavi kot zainteresiran kupec. Pogovor hitro preusmeri zunaj portala, na aplikacije, kot sta WhatsApp in Viber, ali pa na SMS-sporočilo, običajno z izgovorom, da mu je tako lažje komunicirati. "V nadaljevanju goljuf prodajalca prepričuje, da je daleč stran in da bo prevzem blaga uredil prek dostavne službe (glede na informacije s strani potrošnikov je to najpogosteje dostavna služba GLS, lahko pa gre tudi za kakšno drugo). Nato goljuf prodajalcu pošlje povezavo, ki naj bi vodila do strani dostavne službe za ureditev dostave ali plačila, v resnici ta povezava vodi na lažno spletno stran, ki je na videz zelo podobna uradni strani prevoznika," so zapisali. Na lažni spletni strani od potrošnika zahtevajo številko kartice, datum veljavnosti, kodo CVC/CVV, včasih celo stanje denarnih sredstev na računu, so opozorili na ZPS. "Ko goljuf pridobi te podatke, lahko z njimi nemudoma opravlja spletna plačila. Čeprav lahko uporabnik (prodajalec) prejema varnostna potrditvena sporočila banke, jih lahko v naglici ali paniki potrdi in s tem omogoči zlorabo," izpostavljajo na zvezi. V drugem primeru goljufi sami objavijo lažen oglas na portalu bolha.com, pogosto za priljubljene izdelke po ugodni ceni. Dodatno zaupanje vzbujajo s ponudbo nakupa prek storitve Brez skrbi. Pogovor nato prav tako preusmerijo zunaj portala na aplikacije, kjer kupcu ponovno poudarjajo varnost storitve Brez skrbi. Kupca nato ponovno usmerijo na portal bolha.com, kjer ta odda ponudbo za nakup. Za izvedbo prevare goljufi nujno potrebujejo kupčevo mobilno številko. Bistvo prevare namreč temelji na lažnem sms-sporočilu, ki vsebuje povezavo do spletne strani, ki po videzu posnema portal bolha.com. Storitev Brez skrbi omogoča plačilo s kreditno kartico, zato številne žrtve ne posumijo na prevaro in na lažni strani vnesejo podatke o kartici. Takoj zatem goljufi začnejo izvajati nakupe z večjimi zneski na različnih spletnih straneh, od žrtve pa hkrati zahtevajo večkratno avtorizacijo transakcij, pogosto z izgovorom, da gre za tehnične težave. ZPS potrošnikom svetuje, da vedno preverijo, kdo jim piše. Pozorni morajo biti na povezave, saj že majhna razlika v e-naslovu lahko pomeni prevaro. "Nikoli ne odpirajte sumljivih priponk ali povezav v sporočilih," dodajajo. Pozivajo jih, naj nikoli ne delijo uporabniških imen in gesel, PIN-številk in drugih podatkov o plačilnih karticah. Kot so poudarili, banka, pošta ali spletni ponudniki teh podatkov nikoli ne zahtevajo. Na povečano tveganje zlorab opozarja tudi portal bolha.com. Če menijo, da so bili žrtev prevare, ZPS potrošnike poziva, naj takoj obvestijo svojo banko, prekličejo kartice in dogodek prijavijo policiji. Vir: sta Foto: Arhiv Instore