Zbirali bodo podatke o ceni, količini in poreklu v celotni verigi preskrbe s hrano

Kot je spomnila ministrica, so posledice epidemija covida-19 in vojna v Ukrajini močno vplivale in še vedno vplivajo na svetovno gospodarstvo kot tudi na delovanje v verigi preskrbe s hrano, pokazalo pa se je tudi, kako pomembno je zagotavljanje prehranske varnosti v državi. Da se bomo kot država lahko učinkovito in hitro odzivali na takšne zunanje dejavnike, ki vplivajo na delovanje prehranske verige, je po besedah ministrice zelo pomembna tudi vzpostavitev mehanizma zbiranja in spremljanja podatkov od kmeta do kupca. "S podatki, ki jih bomo pridobili v prehranski verigi, bomo lahko hitro in učinkovito reagirali, pomagali sektorjem v težavah oziroma spodbudili sektorje k še večji učinkovitosti. Kot država smo dolžni poskrbeti za samooskrbo in prehransko varnost za naše ljudi, pomemben element prehranske varnosti pa je pa tudi cenovna dostopnost hrane za potrošnike," je poudarila **Irena Šinko**. Kot eno ključnih sprememb novele zakona je ministrica izpostavila prenos pristojnosti glede zbiranja cen kmetijskih živil z ministrstva za gospodarstvo na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Novela zakona med drugim predvideva tudi to, da bo odkupne in prodajne cene na enoto, količine in podatke o poreklu proizvodov zbirala Agencija RS za kmetijske trge, v nadzor nad poročanjem pa bodo vključeni inšpekcijski organi. Nadzor nad pridelovalci bo izvajal inšpektorat za kmetijstvo, nad predelovalci in posredniki pa Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je navedla Šinko. Druga pomembna sprememba zakona o kmetijstvu pa se po besedah ministrice nanaša na ohranjanje ter razvoj kmetijstva v zamejstva, saj prinaša pravno podlago za financiranje kmetijske dejavnosti Slovencev v zamejstvu, ki se bo izvajalo na podlagi letnih programov dela. Sofinanciranje zamejskih organizacij se je namreč doslej izvajalo na podlagi zakona o zamejcih. S pomočjo teh sredstev so po besedah ministrice med drugim zgradili vzorčno kmetijo na Madžarskem, trenutno pa poteka tudi gradnja takšne kmetije v gorskem Kotarju na Hrvaškem. Z omenjenimi sredstvi pa se izvaja tudi sofinanciranje izobraževanja zamejskih organizacij na avstrijskem Koroškem in v Italiji. V povprečju obseg teh sredstev na leto znaša med 200.000 in 250.0000 evrov.