Zaživel Kompetenčni center za umetno inteligenco Slovenije

Kompetenčni center za umetno inteligenco Slovenije povezuje ključne deležnike iz vrst gospodarstva, raziskovalnih in izobraževalnih institucij, s ciljem učinkovite in odgovorne uvedbe umetne inteligence v slovenska podjetja. Kot vstopna točka bo slednjim tako zagotavljal orientacijo, kje začeti, kaj je smiselno, kako zmanjšati tveganja ter kako umetno inteligenco uvesti na način, da prinaša merljive učinke. Hkrati bo prostor povezovanja podjetij, raziskovalcev in ponudnikov rešitev. »Umetna inteligenca je danes ključna za konkurenčnost gospodarstva – ker prinaša hitrejše procese, boljše odločitve, nove produkte in nižje stroške. Zato je Kompetenčni center za umetno inteligenco (KCUI) pomemben, ker podjetjem omogoča, da umetno inteligenco uvajajo hitreje, bolj varno in z manj tveganja. Podjetjem odpira dostop do strokovne podpore, preverjenih primerov uporabe, znanja o zakonodaji in varnosti ter do razvojnih partnerjev za prototipe in pilote. KCUI bo tako skrajšal pot od ideje do rešitve in poskrbel, da UI v Sloveniji ne ostane tema razprav, ampak postane konkretno orodje za višjo produktivnost, nova delovna mesta in močnejši nastop na mednarodnem trgu,« je poudarila mag. **Ksenija Klampfer**, ministrica za digitalno preobrazbo. Tudi po besedah **Vesne Nahtigal**, generalne direktorice GZS, bo imel Kompetenčni center za umetno inteligenco pomembno vlogo pri izkoriščanju priložnosti, ki jih ponuja umetna inteligenca. »Umetna inteligenca ni čarobna palica. Zahteva podatke, procese, ljudi in jasna pravila. Podjetja morajo vedeti, kako jo uvajati varno, skladno in odgovorno. Zato je KCUI pomemben tudi z vidika zaupanja – kot prostor, kjer se tehnološki razvoj povezuje z odgovorno rabo. Naš cilj je jasen: KCUI mora biti center, ki ga gospodarstvo uporablja, z realnimi učinki v kompetencah, uvedbah, produktivnosti in konkurenčnosti slovenskih podjetij na evropskem trgu,« je izpostavila Nahtigal. Dodala je, da je »zagon KCUI pomemben korak v smeri izvedbe razvojne vizije, ki jo je gospodarstvo jasno zapisalo v Made in Slovenia 2035. Program imamo, zdaj je čas za izvedbo. KCUI je del odgovora, da bo Made in Slovenia tudi v prihodnje pomenilo konkurenčnost, razvoj in blaginjo.« »Raziskave na področju umetne inteligence imajo v Sloveniji dolgo tradicijo, ki sega v 70. leta prejšnjega stoletja, ko so v javnih raziskovalnih organizacijah nastali prvi raziskovalni oddelki na tem področju. Od takrat raziskave na področju UI potekajo neprekinjeno, znanja in rezultati pa se sistematično vključujejo tudi v študijske programe,« je dejala znanstvena direktorica KCUI dr. **Vida Groznik**. Ob tem je poudarila, da ima »Slovenija danes močno in mednarodno prepoznavno skupnost raziskovalcev s področja umetne inteligence. Ključni naslednji korak je učinkovitejši prenos teh znanj v gospodarstvo ter spodbujanje podjetij, da vrhunske rešitve poiščejo v domačem raziskovalnem okolju. Prav to je eden osrednjih ciljev novega kompetenčnega centra.« **Marko Štefančič**, direktor konzorcija KCUI, je izpostavil, da »Kompetenčni center za umetno inteligenco povezuje enega najširših konzorcijev znanja, gospodarstva in podpornega okolja v Sloveniji z jasnim ciljem: da podjetja umetno inteligenco začnejo uporabljati v praksi. Ne govorimo o prihodnosti, temveč o tem, kako danes UI varno in učinkovito prenesti v procese, produkte in konkurenčno prednost podjetij.« Za delovanje centra in izvedbo aplikativnih projektov je zagotovljenih deset milijonov evrov, ki jih prispevajo Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Ministrstvo za obrambo. Sredstva so namenjena tako delovanju KCUI kot razpisom za projekte podjetij na področju umetne inteligence. **Naloge in storitve Kompetenčnega centra za UI** - Vzpostavitev celostnega podpornega okolja in vstopne točke za vse deležnike na področju umetne inteligence. - Zagotavljanje strokovne podpore z zbiranjem, prenosom in diseminacijo znanja, usposabljanji, svetovanjem ter prenosom dobrih praks. - Razvoj in upravljanje platform znanja, baz deležnikov ter analitične podpore za oblikovanje in spremljanje politik in ukrepov. - Povezovanje in mreženje deležnikov z namenom krepitve sodelovanja, izmenjave znanja in skupnih pobud. - Mednarodno sodelovanje, promocija slovenskega UI ekosistema ter ozaveščanje o tehnoloških, družbenih, pravnih in etičnih vidikih umetne inteligence. - Poglobljena strokovna, izobraževalna in svetovalna podpora za odgovorno, varno in učinkovito uvajanje umetne inteligence v gospodarstvu, javnem sektorju in družbi. | Partnerji konzorcijaVodilni partner konzorcija je Gospodarska zbornica Slovenije. Partnerji so še Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Inštitut Jožef Stefan, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Univerza v Novi Gorici, Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta in Inštitut ASEF za izobraževanje in raziskovanje. | Vir/Foto: Gospodarska zbornica Slovenije