Zadružna zveza želi več slovenske zelenjave na trgovskih policah

| Slovenske zadruge, ki združujejo ponudbo zelenjave iz družinskih kmetij, opozarjajo na alarmantno stanje v pridelavi in trženju, ki lahko že kratkoročno vodi v opuščanje dejavnosti in posledično padec oskrbe s ponudbo slovenske zelenjave, po količinah in pestrosti ponudbe. Slovenske zadruge, ki združujejo pestro ponudbo zelenjave iz družinskih kmetij sporočajo, da je trenutno na njivah, v rastlinjakih in v hladilnicah na voljo dovolj slovenske sezonske zelenjave in mladega krompirja, ki pa ne najde poti na trgovinske police. Niti po ceni, ki bi vsaj pokrila naraščajoče stroške pridelave. | Opozarjajo, da veliko družinskih kmetij, ki preko svojih zadrug organizirano vstopajo na trgovinske police razmišlja celo o opustitvi dejavnosti. Upravičeno se sprašujejo ali bo potrošniku na trgovinskih policah po letošnjem letu sploh še na izbiro pestra ponudba slovenske sezonske zelenjave ali pa samo še viški zelenjave iz notranjega trga EU ter zelenjava iz tretjih držav, ki pa ne izpolnjuje visokih slovenskih standardov pridelave – tako s stališča uporabe sredstev za varstvo rastlin kot s stališča delovne sile. Ministrico **Matejo Čalušić** zato pozivajo, naj se nemudoma pristopi k spremembi Zakona o kmetijstvu in med nedovoljene trgovinske prakse uvrsti tudi prodajo pod nižjimi cenami od nabavnih, domačim pridelovalcem zelenjave, ki organizirano vstopajo v verige oskrbe, pa zagotovi pomoč za pridelavo zelenjave v letu 2024. Slovenske zadruge, ki združujejo ponudbo zelenjave iz družinskih kmetij, opozarjajo na kritično stanje v pridelavi in trženju, ki lahko že kratkoročno vodi v opuščanje dejavnosti in posledično padec oskrbe s ponudbo slovenske zelenjave – po količinah in pestrosti ponudbe. Julija in avgusta se družinske kmetije, ki vstopajo v verigo ponudbe zelenjave preko trgovinskih polic, vsako leto znajdejo na prepihu poceni ponudbe iz tujine, vendar opozarjajo, da stanje tako alarmantno kot letošnje leto še ni bilo. Če ne bo prišlo do bistvene spremembe na strani nabave s strani trgovinskih sistemov, bo že z naslednjo sezono ponudba slovenske sezonske zelenjave močno okrnjena, saj bodo kmetije to delovno intenzivno kmetijsko dejavnost pričele opuščati. Na eni strani se namreč družinske kmetije srečujejo z rastjo stroškov pridelave – npr. dražja embalaža (+15 %), delovna sila, stroški distribucije – ter na drugi strani že na samem začetku sezone z izjemno nizkimi nabavnimi cenami na strani trgovine. Trgovinske nabavne cene so celo nižje kot v lanskem letu ter nižje kot cene primerljive oz. slabše kakovosti zelenjave na veletržnicah (npr. Padova - na dan 18. junij 2024 bučka boljša kvaliteta 1,39 EUR/kg, slabša kvaliteta, kjer ni reklamacij 1,05 EUR/kg, nabavna cena za slovenske bučke na strani trgovine 0,7 EUR/kg). Nizkim cenam se pridružujejo tudi s strani trgovinskih sistemov majhne nabavljene količine. Na drugi strani pa se vrši uvoz viškov zelenjave iz tretjih trgov po izjemno nizkih cenah, za katere bi bilo potrebno ugotoviti ali morda niso celo t.i. dumpinške ali "predatorske" cene. Dejstvo pa je, da se s takšno nabavno strategijo na kratek rok uničuje lokalno slovensko pridelavo, na srednji in dolgi rok pa si ponudniki iz tujine zagotavljajo tržišče. Vendar, ali za potrošnika tudi po enaki stopnji cen kot danes, sprašujejo? "*Da je svoje k trenutni situaciji, s katero se sooča sektor zelenjadarstva, prispeval tudi slabo premišljen ukrep popisa košarice osnovnih živil, ni potrebno posebej izpostavljati. Zadružniki smo na verjetne posledice opozarjali vse od uvedbe ukrepa, njegovo ukinitev pa sprejeli z velikim odobravanjem.* *Zadružniki zato pozivamo trgovce naj potrošnikom omogočijo izbiro tudi lokalne slovenske zelenjave in vsaj na začetku sezone zagotovijo odkupne cene, ki bodo na sezonski ravni pripomogle k povprečni letni odkupni ceni, s katero bodo vsaj pokrili stroške letošnje pridelave. Na njivah, v rastlinjakih in v hladilnicah sta trenutno na voljo slovenska sezonska zelenjava in mladi krompir, zato apeliramo naj ne bosta zgolj marketinška poteza za privabljanje kupcev v tekmovanju za najnižje cene, temveč kakovost in prednost, ki jo kupcu ponudimo s ponosom po pravični ceni.* *Zadružniki opozarjamo, da je k trenutnemu stanju privedel tudi ukrep popisa košarice osnovnih živil, kjer so trgovci med seboj dobesedno tekmovali za najnižje cene, ne glede na poreklo in kakovost. Zato ministrico Matejo Čalušić pozivamo, naj se nemudoma pristopi k spremembi Zakona o kmetijstvu in med nedovoljene trgovinske prakse uvrsti tudi prodajo pod nižjimi cenami od nabavnih, pridelovalcem zelenjave, ki organizirano vstopajo v verige oskrbe z zelenjavo, pa zagotovi pomoč za pridelavo zelenjave v letu 2024,"* pravijo. Alarm družinskih kmetij podkrepijo tudi statistični podatki KIS: zmanjšujejo se površina zelenjadnic, specializiranih vrtnarskih KMG le 1,1 %, pada stopnja samooskrbe z zelenjavo, trend naraščanja uvoza zelenjave "vztraja". Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije – Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva, Pregled po kmetijskih trgih – naj bi se s tržno pridelavo zelenjadnic v letu 2022 po podatkih popisa tržnega vrtnarstva ukvarjalo 1.570 kmetijskih gospodarstev (KMG), ki so pridelovala zelenjadnice na 2.536 ha osnovnih površin. Število KMG je v primerjavi s popisom v letu 2019 ostalo na približno enaki ravni, osnovna površina zelenjadnic pa se je zmanjšala za 10 %. V primerjavi s popisom iz leta 2019 se je tako zmanjšala povprečna površina njiv, na katerih se je pridelovala zelenjava (za 9 %, iz 1,78 ha/KMG na 1,62 ha/KMG). Pridelava zelenjadnic v Sloveniji še vedno poteka večinoma na prostem (96 % vseh površin s tržno pridelavo zelenjadnic). Po skupinah zelenjadnic so bile v letu 2022 v primerjavi z letom 2019 v povprečju manjše površine kapusnic (–5 %), solatnic (–3 %), stročnic (–5 %), špinačnic (–17 %) in drugih zelenjadnic (–41 %), več pa je bilo plodovk in čebulnic, vsakih za 5 %. Iz splošnega dela poročila je moč tudi razbrati, da je bilo na podlagi popisa kmetijstva 2020 v Sloveniji v samo eno vrsto rastlinske oziroma živinorejske pridelave usmerjenih 75 % od skupaj 68.331 KMG. Od tega najmanj v vrtnarstvo (vrtnarstvo poleg pridelave zelenjadnic vključuje tudi pridelavo zelišč, okrasnih rastlin ter sadik) – zgolj 432 KMG, kar je dobrih 17 % manj kot v letu 2010. Ta specializirana KMG so obdelovala 1.641 ha kmetijskih zemljišč v uporabi ali slabih 25 % manj kot v letu 2010, kar predstavlja le 0,3 % od skupaj 474.432 popisanih kmetijskih zemljišč v uporabi. Na drugi strani podatki o izračunanem standardnem prihodku za leto 2022 za 96.408 KMG (od tega 55.756 KMG ali 57,8 % tistih, ki so oddala zbirno vlogo), ki so skupaj obdelovala 492.073 ha kmetijskih zemljišč (od tega 471.383 ha ali 95,8 % tistih, za katera je bila oddana zbirna vloga) kažejo, da je bilo specializiranih vrtnarskih KMG 1.036 ali 1,1 %, in da je skupni izračunani standardni prihodek za specializirano vrtnarstvo znašal 44,5 milijona EUR ali 3,6 % celotnega izračunanega standardnega prihodka za kmetijstvo. Glede na trend zmanjševanja vrtnarske pridelave zato ni presenetljivo, da se po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije na drugi strani nadaljuje trend povečevanja uvoza zelenjave, v letu 2022 sicer z nekoliko zmanjšano rastjo. Skupna količina uvožene zelenjave je bila v letu 2022 znova večja (+4 %), od tega je bilo sveže zelenjave iz uvoza približno toliko kot v letu prej, uvoz predelane zelenjave pa je bil za 9 % večji. V količinski strukturi zunanje trgovine sveže zelenjave so najpomembnejše zelenjadnice: paradižnik, čebula, paprika, solata, lubenica, melona, kumara in zelje. Podatki za leto 2022 tudi kažejo, da je bila stopnja samooskrbe z zelenjavo 38-odstotna, kar je pet odstotnih točk manj kot v letu 2021. Za približno toliko se je znižala tudi stopnja samooskrbe s svežo zelenjavo, z 59 % na 53 %. Glede na predstavljene podatke, se zadružniki sprašujejo, ali bodo lahko potrošniki v prihodnje na trgovinskih policah sploh še zasledili tudi slovensko sezonsko zelenjavo. Vir: Zadružna zveza Slovenije Foto: Arhiv Instore