Zadruge kot slovenska trgovinska veriga prihodnosti?

**![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/slika-80let-11.webp)Avtor: Igor D Đurović** ZZS (Zadružna zveza Slovenije) ima več kot 150 let tradicije, vanjo je včlanjenih 13.500 slovenskih kmetic in kmetov, ki so hkrati lastniki in z njo upravljajo ter poslovno sodelujejo. Zaposlujejo več kot 2.600 delavcev in so na podeželju pomemben generator razvoja novih delovnih mest. Paradoks pa je, da njihovih cca.350 trgovin posluje na robu preživetja oz. celo pod njim in jih imajo zadruge v glavnem kot "nebodigatreba" subjekt namesto da bi bilo ravno obratno, saj bi se lahko povezani združili v izredno močno konkurenčno trgovsko verigo. "Imamo povprečje okrog 9 milijonov evrov prometa na trgovino. Poleg tega vemo, da je v teh trgovinah malo zaposlenih in da so zelo razdrobljene. Okoli 350 naših trgovin tako naredi 340 milijonov evrov prometa in s tem podatkom vemo kje smo in pri čem smo," je dejal predsednik ZZS **Borut Florjančič**, ko je poudaril majhen zaslužek njihovih (majhnih) trgovin. Povezani bi zagotovo iztržili veliko več! Mogoče bi lahko trgovine slovenskih zadrug delovale še naprej samostojno, a bi bile zanesljivo uspešnejše, če bi med seboj izmenjevale lokalne izdelke ali pa na trgu v končni fazi nastopile celo pod enotno oz.skupno blagovno znamko trgovin. Zadruge bi bile potem res resen gospodarski subjekt, na kar je 8.aprila ciljala direktorica KZ Metlika. Na dan ko je Kmetijska zadruga Metlika obeležila 80-letnico delovanja, so namreč v Ljubljani organizirali novinarsko konferenco na kateri je, tudi o aktualnih zadevah, govorila direktorica **Tatjana Malešič.** Imajo 200 članov in kooperantov in 230 zaposlenih, v Sloveniji ter 8 centrov. Na vprašanje: Kako težko si je priboriti svoje mesto na slovenskih policah trgovin, je odgovorila:"*Bojim se, da bo slovenska proizvodnja izgubila svoje police, ker lastniki trgovcev bolj ali manj postajajo tujci, ki vedno pripeljejo predvsem svoje blagovne znamke. Kot slovenski proizvajalec lahko svojo znamko proizvajaš le če si najcenejši. Iz tega vidika bo potrebno še precej boja in ko seštejemo vse promete kmečkih zadrug in naših prodajaln ter število zaposlenih, lahko ugotovimo, da smo velik gospodarski subjekt, ki ga moramo izkoristiti veliko bolje kot smo ga doslej. Imamo namreč oligopol trgovcev in diskontarjev, nimamo pa takih lokalnih trgovcev kot smo mi. Tukaj je izziv za nas in vse ostale zadruge ter Zadružno zvezo velik, da se bolj kot doslej povežemo in skupno nastopimo kot enotni trgovec.*" Na svoj jubilej so pred novinarje povabili tudi predsednika ZZS (Zadružne zveze Slovenije), **Boruta Florjančiča**, ki je dejal. "*V Sloveniji je govedoreja glavna kmetijska panoga po obsegu. Zadruge smo edine, ki povezujemo malega in srednjega kmeta, saj se velik trgovec do njih ne bo vozil z malim tovornjakom. Mi smo v bistvu začetek te verige, ki je za slovenskega kupca ključna. V Sloveniji se namreč največ domačega mesa prodaja z malih in srednjih kmetij, saj je kar 70-80% slovenske govedoreje v t.i.OMD območjih (op.p.območja z omejenimi možnostmi za kmetijstvo). Za 80% njihovega odkupa skrbimo zadruge. Nam ni pomembno, kje vse se bomo vozili zaradi prevzema od majhnih kmetov in dejansko držimo to mrežo in naj poudarim, da to ne počnemo samo za naše člane ampak za vse. In to je tisti ključen element, je pa dosnosnost tukaj seveda zelo nizka in odločitev za investicije problematična*," je dejal predsednik ZZS, ki bi se lahko v bogato zgodovino Zadružne zveze vpisal kot človek, ki je povezal razdrobljene zadružniške trgovine in ustanovil novo trgovinsko verigo, ki ima vso potrebno infrastrukturo... | ZZS po vzoru na CoopV Italiji in Švici sta imeli zadrugi ob ustanovitvi podobne cilje, a sta nastali zaradi različnih družbenih potreb in pobud, v Italiji bolj zaradi potreb delavcev, v Švici kmetov. Delujeta neodvisno in nista neposredno povezani. Coop Group je druga največja švicarska živilska veriga (za Migrosom) in je prisotna v več državah po svetu. Njena zgodovina sega v leto 1864, ko je bila ustanovljena kot zadružna ustanova. Danes je Coop večnacionalna družba, ki konkurira velikim trgovskim verigam, kot so Lidl, Aldi in Migros. Coop ima poleg lastnih supermarketov tudi bencinske črpalke, lekarne in parfumerije. Sedež švicarske družbe je v mestu Basel. S skoraj 25.000 zaposlenimi po vsem svetu in prihodkom več kot 10 mlrd CHF Coop izstopa po sodobnosti, kakovosti in inovacijah. Coop se nikoli ni odločil za nizko cenovno politiko, ampak raje za inovativnost in kakovost. Vse njegove supermarkete dopolnjuje ponudba bencinskih črpalk ali lekarn, a tudi storitev hrane za s seboj ("take-away"), ki so jo nazadnje uvedli tudi v Španiji, ko so prevzeli družbo GM Food, z jasnim ciljem širjenja svojega poslovnega modela v Španiji in vzpostavitve sedeža v južni Evropi.Čeprav imata podobno ime in delujeta kot potrošniški zadrugi italijanski in švicarski Coop delujeta neodvisno in nista neposredno povezana, celo v različnih nakupovalnih zavezništvih povezanih trgovinskih verig sta bili, Coop Švica je namreč po ustanovitvi zveze Coopernic leta 2005 še s podjetji Colruyt (Belgija), E.Leclerc (Francija) in REWE Group (Nemčija), leta 2013 zapustil Coopernic in ustanovil novo zavezništvo Core, medtem ko se je Coop Italia leta 2015 Coopernicu pridružil.V Italiji je Coop močno ukoreninjen. Njegov sedež je v kraju Casalecchio di Reno v provinci Bologne. Prvo zadružno trgovino so ustanovili v Torinu leta 1854. Leta 2023 so bili po tržnem deležu med Top 5, še: Selex, Conad, Végé in Agorà. Skupaj so predstavljali blizu 77 odstotkov celotnega trga. Selex je pri sosedih vodilna veriga supermarketov s 23,95-odstotnim tržnim deležem, tesno za njim je bil Conad s 23,49-odstotnim tržnim deležem, za malenkost sledi Coop Italia, ki je imela v letu 2023 promet v višini 16,4 milijarde evrov. Pomemen delež tega prometa izhaja iz prodaje izdelkov lastne blagovne znamke , ki predstavljajo kar 80 % v več kategorijah. Coop je v Italiji št.1 kar zadeva tržni delež v segmentu hipermarketov, s kar 36 % tržnim deležem. V Italiji so na vsem ozemlju, največja zadruga pa je Coop Alleanza 3,0, ki je nastala z združitvijo treh velikih zadrug in ima sedež v Casalecchio di Renu. Poleg Coop Italije so pod tem "imenom" še: Co-op Atlantic (Kanada), Coop Amba (Danska), Coop Eesti (Estonija).Coop (Madžarska), Coop (Nizozemska), Coop Norge (Norveška), Coop (Portoriko). Zakaj ne Coop Slovenija oz. Zadruge Slovenija? |