Z nakupom kilograma jabolk podpiramo slovenske sadjarje

V Sloveniji na 1.905 ha intenzivnih nasadov jablan v normalnih leti pridelamo 50.654 ton jabolk s povprečnim hektarskim pridelkom 26,6 ton na ha. Po podatkih članov Združenja za sadjarstvo letošnji tržni pridelek jabolk zaradi spomladanske pozebe in delno tudi suše znaša skromnih 24.500 ton, kar predstavlja več kot 40-odstotni padec v primerjavi z lanskim letom. Po podatkih SURS je bila v letu 2024 samooskrba s sadjem le 27 %. Prve ocene pridelka, ki jih je predstavilo Svetovno združenje pridelovalcev jabolk in hrušk (WAPA),poročajo, da je celotna evropska pridelava jabolk (10,5 milijona ton) prav tako pod večletnim povprečjem, predvsem zaradi hudih pozeb, toče in močnega deževja v Bolgariji, Latviji, Litvi, Romuniji, Poljski in na Madžarskem. V Turčiji letos zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov beležijo za 39 % nižji pridelek jabolk. Pričakovana pridelava jabolk v svetu v letu 2025 je 65,4 mio ton, od tega ji pridela Kitajska 58 %, EU 16 % in ZDA 8 odstotkov. Za prihodnost slovenskega sadjarstva je nujno učinkovitejše prilagajanje podnebnim spremembam, obvladovanje tveganj in večja stabilnost. Nujna je vpeljava tehnoloških ukrepov za prilagajanje na nove vremenske razmere in zagotavljanje kakovostnega pridelka skozi celo leto. Potrebujemo s strani države ciljano politiko ukrepov za sadjarstvo, pospešeno izgradnjo namakalnih in oroševalnih sistemov in tehnološki preboj. Potrebno je strokovno znanje in posodobitev tehnologij skladiščenja pridelka. Po podatkih MKGP je z mrežo proti toči in drugimi vrstami zaščitnih mrež pokritih 1.478 ha intenzivnih sadovnjakov (33%); od tega 975,48 ha (66%) intenzivnih nasadov jablane. Namakanih je 951 ha intenzivnih sadovnjakov (21%), od tega je oroševanih 230 ha (5%). Namakanih nasadov jablan je 471 ha, oroševanih pa 106 ha nasadov jablan. **Mohor Holešek,** predsednik Združenja za sadjarstvo poudarja: *»Naša zaveza je potrošniku zagotavljati vrhunski, lokalno pridelan sadež po dostopni ceni. Za to slovenski sadjarji potrebujemo primerljive pogoje pridelave z našimi konkurenti. V drugih državah EU imajo na primer na voljo več zaščitnih sredstev kot mi v Sloveniji. Slovenski sadjarji podpiramo zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev, a le ob zagotavljanju prehranske varnosti in dostopnosti alternativnih metod. Podpora EU naj vključuje sofinanciranje opreme za sodobno namakanje in oroševanje, na lokacijah, kjer to ni mogoče pa ustrezno protislansko zaščito, ki ni oroševanje, kot samostojne naložbe. Sadjarji nujno potrebujemo tudi vzdržen sistem zavarovanj. V prihodnje si želimo opolnomočenja podpornih služb v sadjarstvu, s skupnim ciljem izboljšanja tehnoloških ukrepov za učinkovitejše prilagajanje na podnebne spremembe. Od ministrstva pričakujemo takojšnjo finančno pomoč za izpad prihodkov, ki smo ga utrpeli zaradi letošnje pozebe in delno tudi suše.«* Po podatkih Freshfel Europe v Sloveniji v povprečju zaužijemo 281 g sadja in zelenjave na dan, kar je 70 g manj od povprečja EU in 120 g manj od priporočila svetovne zdravstvene organizacije. Slovenci pojemo največ jabolk sorte Idared, Gala in Zlati delišes. **Dr. Tatjana Zagorc,** direktorica GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij je prepričana, da je učinkovito obvladovanje tveganj v sadjarstvu postalo vprašanje preživetja. *»Skupaj z ministrstvom, stroko in pridelovalci moramo zagotoviti stabilnost in dolgoročni razvoj panoge, da bo lahko slovenski potrošnik še naprej užival v kakovostnem domačem sadju.«* Združenje za sadjarstvo pri GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij združuje 8 sadjarskih podjetij: Darsad d.o.o., Evrosad d.o.o. Krško, Meja Šentjur d.d., Mirosan d.o.o., Sadjarstvo Blanca d.o.o., Sadjarstvo Ormož d.o.o., Sadjarstvo SLOM d.o.o., Sadjarstvo Šilec, Štajerc d.o.o. in KGZ Sava z.o.o.. Člani Združenja so tudi kmetje (fizične osebe). Pridelava jabolk članov Združenja za sadjarstvo pri GZS-ZKŽP v letu 2024 je potekala na 558 ha površin (29% od vseh intenzivnih nasadov jablan), skupaj pa so pridelali 18.740 ton jabolk (37 % od vsega pridelka jabolk v intenzivnih nasadih). Povprečen hektarski pridelek je bil 33,6 ton na hektar. Združenje za sadjarstvo na svetovni dan jabolka vse potrošnike vabi k nakupu kilograma slovenskih jabolk. S tem bodo podprli lokalno pridelavo, ki na slovensko podeželje prinaša delovna mesta, v urbana okolja pa sveža in kakovostna jabolka. Vir/Foto: Združenje za sadjarstvo pri GZS - Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij