Z evropsko kampanjo državljane pozivajo k izbiri varne hrane

Z njo želijo državljane opozoriti na kritično uporabo prehranskih dopolnil, hkrati pa jih informirati o posledicah zavržene hrane in o pravilnem označevanju alergenov. Varnost hrane je prepoznana kot glavna tema sodobnega življenja, eden od poudarkov kampanje, ki poteka pod okriljem Evropske agencije za varnost hrane (Efsa), pa je Evropejcem pomagati pri varni izbiri hrane, ki temelji na razlagah znanosti, so na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani izpostavili partnerji kampanje. Ob tem so opozorili, da po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat približno deset odstotkov hrane v EU konča v smeteh, hkrati pa si 32,6 milijona ljudi vsak drugi dan ne more privoščiti kakovostnega obroka. Kot je izpostavila **Blaža Nahtigal** z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, želijo s pridružitvijo kampanji potrošnikom približati uporabne in znanstveno utemeljene informacije o varni hrani, pri tem pa se vsebinsko osredotočajo na odpadno hrano in alergene, ki so neposredno povezani tudi z označevanjem živil. Pri tem je kot izjemno pomemben izpostavila trajnostni okvir za označevanje rokov uporabnosti živil, ki potrošnikom omogoča razumevanje navedenih rokov. Kot je razložila, zakonodaja zahteva navedbo datuma minimalne trajnosti (z besedami uporabno najmanj do) ali datuma uporabe (z besedami uporabiti do). "Živila s pretečenim datumom minimalne trajnosti lahko ostanejo v prodaji, kar pa mora biti jasno označeno. Ta so tudi po tem datumu varna za uporabo, če upoštevamo navodila za shranjevanje in embalaža ni poškodovana," je pojasnila Nahtigal. Drugače pa je v primeru hitro pokvarljivih živil, ki po navedenem datumu niso več varna in jih ne smemo uživati, prepovedana pa je tudi njihova prodaja. Glede označevanja snovi, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti, je izpostavila, da je to obvezno za vsa živila. "Neoznačeni alergeni, tudi tisti nenamerno prisotni, predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, zato neustrezno označena živila niso varna. Z namenom zaščite potrošnikov in varovanja zdravja se takšna živila nemudoma umakne oz. odpokliče s prometa ter o tem obvesti javnosti," je poudarila Nahtigal in v luči tega izpostavila pomembnost tega, da potrošniki berejo in razumejo označbe na živilih. **Urška Blaznik** z NIJZ pa je opozorila na pasti pri uživanju prehranskih dopolnil, katerih uporaba v Sloveniji v zadnjih letih narašča. Študija, ki so jo na NIJZ izvedli tik pred začetkom epidemije, je pokazala, da je rednih uživalcev prehranskih dopolnil med mladostniki skoraj 30 odstotkov, med odraslimi 38 odstotkov, 27 odstotkov pa med starejšimi odraslimi. Prehranska dopolnila pa so pogosteje uporabljale odrasle ženske in tiste z višjo izobrazbo. Ob tem je Blaznik opozorila, da prehranska dopolnila niso zdravila, njihova uporaba pa prav tako ni namenjena zdravljenju ali preprečevanju bolezni, hkrati pa jih tudi ne smemo jemati kot nadomestilo za uravnoteženo zdravo prehrano. "Večina ljudi jih pravzaprav ne potrebuje, saj njihova prehrana v optimalnih razmerjih in kombinacijah vsebuje vsa potrebna hranila, izjema je le vitamin D, če je naša izpostavljenost soncu omejena," je povedala Blaznik. Nekatere novejše raziskave po njenih besedah kažejo, da je redna uporaba prehranskih dopolnil v EU postala prevladujoč trend tako imenovane "skrbi zase", zato je pomembno, da so potrošniki kritični glede njihove uporabe. Na izdelkih mora biti po njenih navedbah jasno označeno, da gre za prehransko dopolnilo, iz informacij pa se mora posameznik prepričati, da je določeno dopolnilo zanj primerno. Ob tem je še dodala, da je priporočljivo, da se potrošniki pred začetkom njihovega jemanja posvetujejo "z zdravstvenimi delavci in ne s proizvajalci dopolnil".